To je še en razlog več, zakaj je vredno obiskati Goriška brda

Zajadrali smo že v prvi poletni mesec in čeprav deževnemu obdobju kar ni videti konca, se vmes vseeno najdejo nekoliko bolj sončni dnevi ali vsaj deli dneva, ki jih velja izkoristiti. Tedaj je vredno obiskati katerega od lepih kotičkov naše države, v nabor tovrstnih možnosti pa zagotovo spadajo tudi Goriška brda.

Goriška brda ležijo na zahodu Slovenije ob meji z Italijo. So del geografskega območja Posočja. Gre za gričevnato pokrajino z značilno arhitekturo vasic in gradov ter edinstvenimi šegami in navadami. Tla so večinoma iz fliša, nekaj pa je tudi primesi apnenca. Na podnebje tega območja ima velik vpliv Jadransko morje, ki je od Goriških Brd oddaljeno le 20 kilometrov.

PREBERITE ŠE -> Čudovite slovenske vasi, v katerih ne živi več nihče

Briške češnje znane tudi na Dunaju

Pokrajina je posejana s sadovnjaki in vinogradi. Češnje so glavni sadež, ki uspeva tukaj. Še posebej pomembno vlogo so imele v preteklosti, ko so bile od prihodkov od njihove prodaje odvisne cele družine. Češnje iz tukajšnjega okolja so bile kot odlične prepoznavne celo na Dunaju. Dandanes se vsako leto odvija festival, ki je posvečen temu atraktivnemu sadežu. Goriška brda so sicer znana tudi po pridelavi breskev, marelic, hrušk, jabolk, fig in sliv. 

Od vina do arhitekture 

Vinogradi naj bi obsegali kar 1800 hektarjev, najbolj znana vina s tega območja pa so rebula, pinot, sauvignonasse, chardonnay in rdeči merlot. Goriška brda so bila sicer poseljena že v rimski dobi, več prebivalcev pa so pridobila v srednjem veku. Zanimivo si jih je ogledati tudi z arhitekturnega vidika, saj so številne hiše ohranile svojo prvotno podobo.

Kljub temu da so Goriška brda atraktivna že zaradi same pokrajine in njenih posebnosti, pa so nekatere tukajšnje znamenitosti še posebej vredne ogleda.

Šmartno

Šmartno velja za arhitekturni biser in kulturni spomenik s slikovitimi uličicami. Gre za simpatično obzidano vasico s petimi ohranjenimi stolpi, ki se nahaja v središču Brd. Vasica je nekoč služila kot protiturška utrdba. Ohranila je elemente stare mediteranske vasi, obzidje s stolpi pa je bilo zgrajeno v prvi polovici 16. stoletja. Hiše, ki so del vasice, so bile sezidane med 16. in 20. stoletjem, danes pa jih intenzivno obnavljajo.

Vas je svoje ime dobila po cerkvi sv. Martina, ki se nahaja v njeni notranjosti. Med sprehodom po vasici si lahko ogledamo tudi Briško hišo, značilno briško domovanje, ki so jo obnovili po potresu leta 1978. V njej se obiskovalci lahko seznanijo s tem, kako so domačini živeli na začetku 20. stoletja. Del Briške hiše je tudi Briška klet. Otroci bodo ob obisku Šmartnega navdušeni nad iskanjem skritih QR kod. Vseh skupaj je 11, prikazujejo pa bajeslovne like, ki so včasih strašili otroke.

Razgledni stolp Gonjače

Da bi ulovili čudovit razgled na Brda, Julijske, Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd, se boste morali ob jasnem vremenu povzpeti na 23 metrov visok razgledni stolp Gonjače, ki je bil zgrajen leta 1961, načrt zanj pa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer. Do razgledne točke boste morali premagati 144 stopnic, da bi bila izkušnja čim bolj magična, pa ga obiščite ob sončnem zahodu. 

Poleg razglednega stolpa si lahko tukaj ogledate tudi spomenik, ki je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne, ki so svoje življenje izgubile na desnem bregu Soče. Spomenik je delo akademskega kiparja Janeza Boljke, verze na pripadajoči bronasti plošči pa je napisal znan slovenski pisatelj France Bevk. 

PREBERITE ŠE -> Najbolj romantično posestvo na Krasu: Družina znanega Slovenca je tu živela kar 600 let

Naravni most Krčnik

Goriška brda se lahko pohvalijo tudi z nekaterimi naravnimi lepotami. Mednje spada naravni most Krčnik, ki ga je z brušenjem ustvarila deroča voda. Danes je skupaj s koriti z občinskim odlokom zavarovan kot naravni spomenik, saj je eden redkih tovrstnih mostov v Sloveniji. Drugi so večinoma robati, nastali pa so s preperevanjem kamnin.

Krčnik si je smiselno ogledati v vseh letnih časih. 800 metrov nad Kotlinami pod naseljem Kožbana je potok Kožbanjšček izdolbel slikovita korita, ki so 40 metrov dolga, do šest metrov široka in do šest metrov globoka. Najbolj nenavadna je prva kroglasta kotanja v strugo vodotoka. Vanjo se stekajo kamni in pesek, vodni tok pa jih vrtinči, s čimer se kotanja ves čas dolbe.

Sabotin

Ob prihodu v Goriška brda bodo vzponov željni obiskovalci radi izbrali vzpon na Sabotin, 609 metrov visoko vzpetino nad Novo Gorico oz. Solkanom. Za izletniško točko si ga lahko določijo tako pohodniki kot kondicijsko dobro pripravljeni kolesarji. Nanj vodi šest različnih poti, ki so večinoma lahke in označene, na vrh pa lahko po njih pripešačimo v eni do dveh urah.

Vrh predstavlja preplet naravnih in kulturnih znamenitosti, spada pa tudi v Naturo 2000. Z vrha se odpira razgled na Julijce, reko Sočo, goriško kotlino, Kras, morje, Furlansko nižino in zahodne Alpe. Sabotin je bil med prvo svetovno vojno del Soške fronte. Ker so na območju potekale bitke, je bil zelo prekopan, sledi česar so opazne še danes. Sabotin je bil nekaj časa v rokah avstroogrskih braniteljev, avgusta 1916 pa je padel v italijansko last.

Vila Vipolže

Velja za najlepšo renesančno vilo v Sloveniji, ki se ponaša z bogato zgodovino in romantičnim pridihom. Na njej se skozi leto odvijajo številni dogodki, ponaša se z dobro kulinarično ponudbo, nahaja pa se v objemu narave. Pred Vilo Vipolže se bohotijo tudi večstoletne ciprese, ki veljajo za najstarejše v Sloveniji.

Vila je bila nekdaj domovanje plemiških in grofovskih družin. Na njej so med drugim živele rodbine Herberstein, Della Torre, Attems in Teuffenbach. V času Benečanov je bil dvorec preoblikovan v elegantno hišo pravokotne oblike z dvema stolpoma; ta je lastnikom služila kot poletna rezidenca z zelenim parkom.

V avli stavbe je urejena stalna razstava o zgodovini z naslovom Vila Vipolže od prve omembe do danes, za katero je poskrbel Goriški muzej, v prvem nadstropju stavbe pa si je možno ogledati veličastne dvorane.