KNEŽJE MESTO

To je eno najlepših slovenskih mest, kjer imajo največjo drevesno hišo pri nas

Celje je eno najlepših slovenskih mest. V njem se nahajajo številne zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati.
Fotografija: Stari grad Celje FOTO: Marcel Kostomaj/shutterstock
Odpri galerijo
Stari grad Celje FOTO: Marcel Kostomaj/shutterstock

Celje je štajersko mesto, ki predstavlja središče Savinjske statistične regije. Je četrto največje mesto v Sloveniji. Po številu prebivalcev je primerljivo s Kranjem. Gre za kraj, ki leži v Celjski kotlini ob sotočju rek Savinje in Voglajne. Njegova povprečna nadmorska višina znaša 241 metrov. Celje je pomembno sejemsko in prireditveno mesto. V njem se nahaja več gimnazij, srednjih in višjih šol. Mesto je od Ljubljane oddaljeno 70, od Maribora pa 50 km. 

Celje FOTO: Stockvideofactory/shutterstock
Celje FOTO: Stockvideofactory/shutterstock

Njegova največja znamenitost je Stari grad Celje, na katerem so svoje čase domovali Celjski grofi, najvplivnejša plemiška rodbina na Slovenskem. Grad je bil prvič omenjen leta 1322. Današnji celjski grb, tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, je mestna občina Celje povzela po grbu grofov in knezov Celjskih.

image_alt
Ta slovenski kraj slovi po pravljičnih jezerih in slapovih

Stari grad Celje

Stari grad Celje je turistična točka v Celju, ki jo obiskovalci najraje obiščejo. Grad je mogočen in dobro ohranjen, okoli njega pa se vije obzidje. Že stoletja se bohoti na griču nad mestom. Današnjo podobo je dobil šele v času, ko je prešel pod lastništvo Celjskih grofov, najbolj znane in najpomembnejše vladarske rodbine na območju tedanje Slovenije. Okoli leta 1400 sta bila tako pod njihovim okriljem zgrajena še Friderikov stolp, štirinadstropni obrambni stolp, in obrambno obzidje. 

V Celju se je rodila in živela tudi naša največja svetovna popotnica Alma M. Karlin. Pred Celjskim domom na Krekovem trgu, le nekaj korakov od glavne železniške postaje, so ji postavili kip, v spomin na to, kako se je vrnila v knežje mesto po svojem izjemnem potovanju okoli sveta. FOTO: Brunocoelho/shutterstock
V Celju se je rodila in živela tudi naša največja svetovna popotnica Alma M. Karlin. Pred Celjskim domom na Krekovem trgu, le nekaj korakov od glavne železniške postaje, so ji postavili kip, v spomin na to, kako se je vrnila v knežje mesto po svojem izjemnem potovanju okoli sveta. FOTO: Brunocoelho/shutterstock

PREBERITE ŠE --> Neverjetno, a tragično življenje Alme Karlin, največje svetovne popotnice

V sklopu gradu se nahajata še Turistično informacijski center, kjer lahko obiskovalci dobijo več informacij o gradu, Celju in prireditvah v okolici, ter Kavarna Veronika, kjer se je možno spočiti in uživati ob skodelici kave ali kozarcu vina. Od tod se odpira tudi lep razgled na mesto in okoliš. Na gradu si lahko vsako zadnjo soboto v avgustu ogledate tradicionalno srednjeveško prireditev »Dežela Celjska vabi«. V poletnih mesecih na njem poteka program Živa zgodovina. Ta obiskovalcem ponuja možnost, da skozi lastno izkušnjo podoživijo preteklost. Tako se lahko preizkusijo v mečevanju z vitezi, se pomerijo v streljanju z lokom ali pa se posvetijo ustvarjanju v srednjeveških delavnicah.

Slikovite ulice celjskega starega mestnega jedra. FOTO: Artur Bogacki/shutterstock
Slikovite ulice celjskega starega mestnega jedra. FOTO: Artur Bogacki/shutterstock

Tehnopark Celje

Ta znanstveno-zabavni park se nahaja v mestnem jedru. Odprt je od leta 2020, s svojimi pestrimi vsebinami pa vabi obiskovalce vseh starosti. Še posebej bo navdušil najmlajše, vseeno pa se bo v njem zabavala in kaj novega izvedela vsa družina. Obiskovalci se v njem lahko seznanijo s sestavo in delovanjem človekovega telesa ter z ekologijo in energijo. V sklopu razdelka fizika, matematika in astronomija so na voljo različni eksperimenti. Vsekakor je zabavno vstopiti tudi v svet iluzij, se spoznati s tem, kako naj bi izgledal svet v prihodnje ter si ogledati eksponate na temo naravoslovja. 

Tehnopark Celje. FOTO: Andraž Purg
Tehnopark Celje. FOTO: Andraž Purg

Tehnopark Celje je možno obiskati od srede do nedelje med 10. in 17. uro, medtem ko je v ponedeljek in torek zaprt. V njem se da zaradi bogatih vsebin preživeti tri ure in več. Glede na podatke na uradni spletni strani je vstop za otroke, mlajše od šestih let, brezplačen, otroci do 15 let bodo morali za vstopnico odšteti devet, odrasli pa 12 evrov.

V Celju je dobro ohranjen foto atelje fotograskega mojstra Josipa Pelikana iz leta 1899. Danes deluje pod Muzejem novejše zgodovine Celje in v njem se še vedno lahko fotografirate v stari tehniki. FOTO: Jure Eržen
V Celju je dobro ohranjen foto atelje fotograskega mojstra Josipa Pelikana iz leta 1899. Danes deluje pod Muzejem novejše zgodovine Celje in v njem se še vedno lahko fotografirate v stari tehniki. FOTO: Jure Eržen

Tropska hiša

Tropska hiša je pravi raj za ljubitelje tropskih živali. Kljub temu da sam prostor ni velik, pa lahko v njem zelo od blizu občudujete številne živali (nekaterih se lahko celo dotaknete), ki jih v našem naravnem okolju ni mogoče srečati. V Tropski hiši si lahko ogledate živali s štirih območij; afriške savane, azijskega gozda, arizonske puščave in amazonske džungle, na voljo pa je tudi kotiček s hišnimi ljubljenčki. Tako boste lahko med drugim občudovali ptičjega pajka, škorpijone, lemurje, orjaške želve, krokodila, kameleona, kačo klopotačo, pritlikavo maro, želve in papagaje..

Tropska hiša je odprta vsak dan med 9. in 17. uro, vendar je vanjo možno vstopiti najkasneje ob 16:30. Cena vstopnice za otroke znaša šest, za odrasle pa osem evrov.

Lemurja iz Tropske hiše. FOTO: Svit Pintar
Lemurja iz Tropske hiše. FOTO: Svit Pintar

Drevesna hiša v mestnem gozdu

Zgrajena je bila leta 2015, vendar je najprej služila kot skromna drevesna opazovalnica. Kasneje je prerasla v pravo hišo na drevesu, ki jo danes obiščejo tako mali kot veliki obiskovalci. Gre za največjo drevesno hišo v Sloveniji. Izdelana je iz lesa duglazije, okoli nje pa so uredili gozdno otroško igrišče, gozdne učne poti in trim stezo. Hkrati se v njej občasno odvijajo delavnice, koncerti, pesniški večeri in razstave. Radi jo obiščejo tudi gozdarji, biologi, ekologi, umetniki in arhitekti iz Slovenije in tujine. Letos jo je možno obiskati le še do konca oktobra in sicer v sredo ali petek med 15:30 in 17:30 ter v soboto, nedeljo in med prazniki med 13:30 in 17:30. Svoja vrata bo nato ponovno odprla s prvim aprilom.

Največja drevesna hiša v Sloveniji. FOTO: Press Release
Največja drevesna hiša v Sloveniji. FOTO: Press Release

Šmartinsko jezero

Če načrtujete izlet v Celje, ne smete izpustiti obiska Šmartinskega jezera, ki se nahaja le nekaj kilometrov severno iz mesta. Gre za umetno jezero, ki navdušuje s svojo razgibano obliko. Nastalo je leta 1970, njegova prvotna funkcija pa je bila zadrževanje visoke vode. Danes to 113 hektarjev veliko jezero predstavlja predvsem rekreacijsko in turistično območje, ki med obiskovalci vse bolj pridobiva na priljubljenosti. Okoli njega se je možno odpraviti peš ali s kolesom. Poleg tega je možna izposoja čolnov, kajakov in plovil, s katerimi se lahko podate na odkrivanje jezera. Šmartinsko jezero je privlačna točka tudi za ribiče. V bližini je na voljo tudi igrišče za golf, sicer pa je okoli jezera nekaj ponudnikov gostinskih storitev. Tako je možnosti za preživljanje prostega časa ob tem idiličnem jezeru več kot dovolj.

Šmartinsko jezero. FOTO: Stamejčič Damjana
Šmartinsko jezero. FOTO: Stamejčič Damjana

Celjska koča

V neposredni bližini Celja se nahaja tudi Celjska koča, ki je priljubljena izletniška destinacija. Na vrhu stoji hotel Celjska koča, kjer je možno prenočiti, v njegovem sklopu pa se nahaja tudi restavracija s pivnico, kjer je možno naročiti domačo hrano. Na vrhu je tudi zip-line, ki v skupni dolžini meri 829 metrov. Na voljo so tudi otroška igrala, pustolovski park in letno sankališče. 

Celjska koča, v ozadju hrib Grmada. Foto: Brane Piano
Celjska koča, v ozadju hrib Grmada. Foto: Brane Piano

Do nje se lahko odpravimo po cesti z avtom, nanjo pa se je možno povzpeti tudi peš s pohodniško obutvijo. Do vrha vodijo različne poti. Ena najkrajših in najbolje označenih je tista, ki se začne v Zagradu. Po njej se lahko do vrha povzpnete v dobri uri hoje. Do izhodišča pridemo tako, da se z ljubljanske smeri peljemo skozi središče Celja. Dospemo do krožišča z vodometom, na katerem izberemo drugi izvoz. Peljemo se preko reke Savinje in nato v križišču za mostom zavijemo desno. Nadaljujemo mimo podvoza pod železniško progo, le nekaj metrov naprej od gasilskega doma v Zagradu pa parkiramo na večjem makadamskem parkirišču. Ko izstopimo iz avta, na vzhodni strani parkirišča opazimo markacije, ki nas usmerijo na pot, ki se najprej vije med hišami, nato pa prečka asfaltirano cesto. Do vrha nato sledimo markacijam.

Preberite še:

V prodaji