Ideja za izlet: Na gorenjski vrh, s katerega se odpre izjemen razgled na Bohinjsko jezero

Ko se začne poletje počasi prevešati v jesen, ko v zraku ni več sopare in ni treba več skrbeti, kako najti prijetno lokacijo za počitek v senci dreves, se vse več ljudi odloča za bolj aktivno preživljanje prostih dni. Slovenija se ponaša s številnimi hribi in gorami, ki navdušujejo s svojo lepoto, zato je lahko vzpon na katerega od njih dobra ideja za lepo preživet dan.

Na vrhu se lahko okrepčate z domačimi jedmi

Na Gorenjskem je tovrstnih priložnosti na pretek. Vogar (1054 m) spada med tiste bolj priljubljene vrhove, saj lahko nanj iz izhodišča prispete že v dobri uri hoje. Poleg tega je izlet primeren tudi za družine z otroki, saj se pot uvršča med tehnično nezahtevne, nekaj pohodniške kondicije in dobra planinska oprema pa sta seveda obvezni. Poleg tega vas na vrhu pričaka izjemen razgled na Bohinjsko jezero in okoliške hribe, okrepčate pa se lahko v tamkajšnjem Kosijevem domu. Bolj vztrajnim pohodnikom Vogar služi kot izhodišče za vzpon na druge okoliške vrhove.

Vogar sicer spada med Fužinarske planine in je najbolj vzhodni vrh grebena nad severno obalo Bohinjskega jezera. Z njegovega vrha lahko občudujemo Zgornjo in Spodnjo bohinjsko dolino, jezero in vrhove Bohinjsko-Tolminskih gora. Njegovo južno pobočje se strmo spušča vse do Bohinjskega jezera in je kot vzletišče priljubljeno med jadralnimi padalci.

Na njegovih travnikih uspeva tako travniško kot alpsko cvetje, med katero spadata tudi kranjska in turška lilija. Kulturna dediščina, ki si jo lahko ogledate na poti do vrha, sta ohranjena stavbna dediščina in spomenik padlim planincem železničarjem na prvem razgledniku. Nekdanji pastirski stanovi so bili preurejeni v počitniške hišice, kakršne lahko vidimo danes.

Na vrhu Vogarja je Kosijev dom, s katerim upravlja Planinsko društvo Železničar. Tukaj nudijo domača kosila, v ponudbi pa so tudi sladice in zajtrki. V domu je možno tudi prenočiti, saj je na voljo 49 ležišč. Kosijev dom je med 15. junijem in 30. septembrom odprt vse dni v tednu, v preostalem delu leta pa svoja vrata odpre le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Na vrhu je sicer možno dobiti tudi žig, možen pa je tudi vpis v tamkajšnjo vpisno knjigo.

PREBERITE ŠE -> Iguasujski slapovi, mogočno čudo narave: Lepota in grozota v enem

Parkiramo na parkirišču za korita Mostnice

Izhodišče pohoda je Stara Fužina. Če se do njega podamo iz središča Slovenije, moramo najprej kreniti po gorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu za Lesce. Sledimo oznakam, ki vodijo do Bleda, nato pa nadaljujemo vožnjo vse do Bohinjskega jezera.

Ko prispemo do križišča v Ribčevem lazu, izberemo desno cesto, ki vodi do naselja Stara Fužina. Po krajši vožnji bomo pred seboj zagledali kapelico. Tam izberemo cesto, ki vodi levo navzgor. Kmalu po tem, ko se usmerimo na to cesto, zagledamo na desni strani veliko plačljivo parkirišče, ki je sicer namenjeno obiskovalcem naravne znamenitosti korita Mostnice.

Nato se peš podamo po asfaltni cesti navzgor. Pot je sprva bolj strma, kasneje pa se položi. Vodi nas do znamenja, ki označuje razpotje. Oznake nam kažejo, da moramo, če želimo kreniti na Vogar, na tem mestu zapustiti asfaltirano cesto in se podati levo. Pot s pašnika počasi preide v gozd. Ker je ta dobro označena, moramo v nadaljevanju zgolj slediti markacijam.

Planšarski muzej ponuja vpogled v nekdanje življenje bohinjskih pastirjev

Ker pohod na Vogar ne vzame veliko časa, bomo morda želeli vzpon združiti še z ogledom katere naravne ali kulturne znamenitosti v bližini. Lahko se na primer ustavimo v Planšarskem muzeju, ki je urejen v nekdanji vaški sirarni v naselju Stara Fužina. Tam se bomo lahko pobližje spoznali z bohinjskim planšarstvom in sirarstvom, katerih začetki segajo v 13. stoletje.

Ker je v Bohinju le malo obdelovalnih površin, zime so dolge, poletja pa kratka, za poljedelstvo niso bili najbolj ugodni pogoji, zato se je prebivalstvo večinoma ukvarjalo s planšarstvom in z njim povezanim sirarstvom. Mleko in mlečni izdelki so tako predstavljali osnovo njihove vsakodnevne prehrane.

PREBERITE ŠE -> Zato se splača obiskati skrajni sever Portugalske

V Planšarskem muzeju so na ogled predmeti, fotografije in drugo gradivo, ki priča o nekdanjem življenju pastirjev na bohinjskih pašnikih. Tako lahko obiskovalci dobijo lažjo predstavo, kako je človek, ki je živel v visokogorskem svetu, včasih sobival z naravo.

Možno si je ogledati tudi prvotno sirarsko delavnico z velikima vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira, originalno sirarsko orodje ter lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849. Muzej je odprt od torka do nedelje, aktualen odpiralni čas pa je najbolje preveriti na njegovi spletni strani.