Najlepši gradovi v Ljubljani in okolici

Obisk gradov je eden od načinov, da se seznanimo z zgodovino in takratnim dogajanjem, poleg tega pa so gradovi s svojo edinstveno arhitekturo ter morebitnim obzidjem in stolpi prava paša za oči. Poseben občutek je, ko se sprehodimo po grajskih sobanah in si ob tem predstavljamo, kakšno je bilo življenje graščakov.

V Sloveniji si lahko ogledamo številne prelepe gradove, ki so bili sezidani v različnih obdobjih; v srednjem veku, renesansi ali baroku.

Še posebej pritegnejo tisti bolje ohranjeni, ki jih zob časa še ni dodobra načel. Nekateri med njimi so danes v funkciji muzejev, drugi so preurejeni v prizorišče raznih dogodkov ali postrežejo z odlično kulinariko, lahko pa nudijo tudi vse hkrati. Katere zanimive gradove v Ljubljani in v okolici si lahko ogledamo?

Ljubljanski grad

Ni lepšega, kot če si med sprehodom po ljubljanskih ulicah privoščimo kratek vzpon do Ljubljanskega gradu, na katerega je možno priti tako peš kot z vzpenjačo. Z vrha se nam odpre izjemen razgled na center Ljubljane, ki je najlepši proti večeru, ko je sočasno možno opazovati še sončni zahod. Če vam razgled z griča ali obzidja ne zadošča, se lahko povzpnete še na nekoliko višji grajski stolp.

V notranjosti gradu si je možno ogledati razstavo Slovenska zgodovina, Lutkovni muzej in zgodovinske prostore, na grajskem dvorišču in v dvoranah pa se občasno odvijajo glasbeni, plesni in drugi dogodki. Tukaj se nahajajo tudi ponudniki odlične kulinarike in vrhunskih vin.

Ljubljanski grad je sicer ena glavnih znamenitosti Ljubljane in šteje že 900 let. Sicer pa se je v sklopu vzpona na grad smiselno sprehoditi še po Grajskem griču, katerega glavna atrakcija je grajski drevored divjega kostanja, ki ga je leta 1905 zasadil tedanji mestni vrtnar češkega rodu Vaclav Hejnic in poteka po trasi nekdanjega mestnega obrambnega obzidja.

Tivolski grad

V centru Ljubljane si je možno ogledati še en čudovit grad - to je Grad Tivoli. Nahaja se na koncu Jakopičevega sprehajališča, od tod pa pot do njega vodi mimo vodometa in po stopnišču z litoželeznimi kipi psov, ki jih je okoli leta 1870 izdelal kipar Anton Dominik Fernkorn, navzgor.

Na mestu današnjega gradu je leta 1267 stal obrambni stolp tivolski Turn, ki pa je bil kasneje požgan. Naknadno je bil namesto njega sezidan dvorec Podturn, ki je zamenjal več lastnikov, nato pa so ga kupili jezuiti in sezidali novo grajsko stavbo. Leta 1865 je grad kupilo mesto.

V sončnih dneh je prijetno posedeti na terasi pred graščino, ki postreže z lepim razgledom na Jakopičevo sprehajališče, ljubitelji umetnosti pa se bodo z veseljem podali tudi v notranjost gradu, kjer je urejen Mednarodni grafični likovni center. V njem se nahaja zbirka umetniških grafik iz 20. in 21. stoletja.

Grad Fužine

Grad Fužine ima status edinega še ohranjenega renesančnega gradu v Ljubljani, poimenovan pa je bil po obratih za predelavo železa, ki so bili urejeni v njegovi bližini.

Nahaja se na mirni lokaciji v Fužinah; ob reki Ljubljanici in v bližini Poti spominov in tovarištva. V njem je urejen muzej arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja, ki obsega več kot 80.000 tovrstnih del.

Na grajskem dvorišču in v dvoranah, ki jih krasijo renesančne poslikave, se odvijajo številni kulturni dogodki, predavanja, koncerti, razstave, organizirani pa so tudi poročni obredi.

Grad Bistra

Za obisk gradu Bistra, okoli katerega so urejeni park, ribnik in gozdna učna pot, se je treba zapeljati do Vrhnike. V njegovih prostorih je Tehniški muzej Slovenije, v sklopu obiska pa si je možno ogledati tudi 15 avtomobilov, s katerimi se je nekoč vozil jugoslovanski predsednik Tito.

Muzej ponuja vpogled tudi v 100-letno zgodovino avtomobilizma na Slovenskem, v njem pa je urejena tudi razstava, ki prikazuje zgodovino tiskarstva na Slovenskem.

V gradu so v preteklosti bivali kartuzijani, današnjo podobo pa je dvorec dobil, ko je ta prešel v last Franca Galleta. Po drugi svetovni vojni je bila posest nacionalizirana, kasneje pa je dobila tudi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Grad Jablje

Grad Jablje se bohoti v objemu narave v Loki pri Mengšu in predstavlja tudi enega izmed izhodišč za vzpon na Rašico. Pred njim je urejeno parkirišče. Grad je bil prvič omenjen v 14. stoletju, današnjo renesančno podobo pa je dobil leta 1530, ko ga je zgradila plemiška rodbina Lamberg.

Leta 2008, v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, je grad predstavljal enega pomembnejših protokolarnih objektov. Danes ima status kulturnega spomenika državnega pomena, v njem pa so prostori Centra za evropsko prihodnost in Ministrstva za zunanje zadeve. Zanimivost gradu so freske baročnega slikarja Franca jelovška. V neposredni bližini gradu je vodna jama.