Pred približno šestimi milijoni let smo začeli hoditi po dveh in nato samo še pospeševali. Tekli smo na dolge proge, kar so nam ne nazadnje omogočili tudi stopalni lok, dolga ahilova tetiva in sposobnost hlajenja s potenjem. Danes tečemo zaradi rekreacije. Tek je zastonj, tek je zdrav. 

A v primerjavi z drugimi oblikami aerobne vadbe (hoja, plavanje in kolesarjenje) je zaradi prevelike obremenitve povezan tudi z večjim tveganjem za poškodbe. Bi pomagalo, če bi sezuli športne copate in oživili bosonogo revolucijo? Med tekači, ki tečejo redno, jih od 35 do 50 odstotkov pove, da so se poškodovali vsaj enkrat. Največkrat so omenili koleno, golenico, gležnje in stopala. Večina poškodb je izhajala iz kostnega ali vezivnega tkiva, katerih primarna funkcija je pomoč pri prenosu sile iz mišic.

Foto: Peppersmint/Shutterstock

Stopala v stiku s tlemi drugače komunicirajo z možgani 

Novozelandskim otrokom, starim od 12 do 19 let, bosonog tek ni tuj. Poročajo tudi o manj bolečinah v spodnjih okončinah v primerjavi z otroki podobne starosti iz drugih držav. Ko tečemo bosonogi, koža, ligamenti, kite in živci stopala ob stiku s tlemi pošiljajo v možgane in hrbtenjačo informacije o natančnem položaju stopal, vključujoč napetost, razteznost in pritisk. Kakovost teh informacij omogoča natančen nadzor mišic za premikanje naših sklepov v položaj, ki absorbira udarce in omejuje poškodbe. To pa seveda še ne pomeni, da svoje športne copate vrzite v smetnjak. 

Foto: Erlo Brown/Shutterstock

Bosonogi tekači prav tako poročajo o poškodbah, predvsem meč in ahilove tetive. To nakazuje, da lahko ljudje, ki na bosonoge aktivnosti preidejo prehitro, preobremenijo mišice in kite. Vzrok je morda tudi to, da imajo bosonogi tekači običajno krajši korak, drugačno držo bokov, kolen in gležnjev. Prav tako ponavadi tečejo bolj na konicah prstov.

Ni vse le v čevljih 

Če se že boste odločili za spremembo obutve, morda najprej počakajte na poletje, potem pa, preden se poženete v dir, začnite hoditi. Športne poškodbe tudi sicer niso povezane samo s tem, kako smo obuti. Nanje vplivajo številni dejavniki tveganja, kot so siceršnja zgodovina športnih poškodb, indeks telesne mase in nenadne spremembe v količini vadbe. Čeprav so glede na dolgo zgodovino čevlji precej nova pogruntavščina, je novost tudi vse pogostejši sedeči način življenja. Nedvomno so bolezni, povezane s telesno nedejavnostjo, veliko pogostejše in dolgoročno bolj usodne kot športne poškodbe. Ljudje potrebujemo redno fizično dejavnost, takšno, pri kateri se preznojimo, pospešimo srčni utrip, po njej pa začutimo prijetno utrujenost.