Jana Morelj: Tako se najuspešneje znebim svojih demonov
Kakšen je pravi odmerek gibanja, ki je gotovo del vašega recepta za zdravo življenje in skrivna formula, da vam najrazličnejše stresne okoliščine ne pridejo do živega?
Sem zagovornica vsakodnevnega gibanja. Naj bo to trening z utežmi, sprehod, hribolazenje, kolesarjenje, tek ali samo hoja po stopnicah. Vsaka oblika je dobrodošla in koristna. Z leti sem ugotovila, da je najbolj učinkovito »zdravilo« proti stresu ravno gibanje.
Vsakič, ko pomislim na ta podvig, se v meni prebudi malo adrenalina. Zagotovo je bila to ena najbolj adrenalinskih zadev, ki sem jih storila v življenju, in še zdaj včasih ne morem verjeti, da sem dejansko šla in to uspešno opravila.
Spomnimo se, da ste spomladi v treh dneh prepešačili in malo tudi pretekli enainsedemdeset kilometrov dolgo pot iz Ljubljane v Laško. To je podvig. Kako ste se pripravljali nanj?
Nisem se kaj posebej pripravljala, ker sem aktivna vsak dan. Rada hodim. Vsako leto se udeležim pohoda ob žici, skoraj vsak dan se organiziram in si zbistrim misli med obiskom Rožnika ali na daljšem sprehodu. Konec tedna si privoščim tudi kakšen večji vzpon. Vsekakor pa sem rada v naravi, zato sem se tega izziva iskreno veselila in bila je res krasna izkušnja.
Pred dvema letoma ste se odločili za pogumen in adrenalinski izziv: povzpeli ste se na 360 metrov visoki trboveljski dimnik, ki velja za najvišjega v Evropi. To ste storili z dobrim namenom. Kakšna se vam zdaj zdi ta adrenalinska izkušnja – gledano z očmi današnjega dne?
Nora. Vsakič, ko pomislim na ta podvig, se v meni prebudi malo adrenalina. Zagotovo je bila to ena najbolj adrenalinskih zadev, ki sem jih storila v življenju, in še zdaj včasih ne morem verjeti, da sem dejansko šla in to uspešno opravila. Vzpon je bil manj zahteven kot spust, kljub temu pa ni bilo najlažje. Vreme je sodelovalo z nami ravno do trenutka, ko so moje noge spet varno dosegle tla. Od tistega trenutka vzpon ne bi bil več mogoč, saj je začelo deževati in bi bilo plezanje prenevarno. Res nepozabna izkušnja, ki bi jo mogoče celo ponovila.
PREBERITE ŠE --> Denis Avdić: Vem, da se je treba pogovarjati tudi o hudih stvareh
Pri odgovoru na vprašanje, zakaj se nam ni treba rekreirati, mnogokrat hitro natresemo veliko argumentov, da prestavimo telesno dejavnost na – naslednji ponedeljek. Kaj vas poleg vsega, kar ste že našteli, motivira za gibanje?
Preprosto ti mora zlesti pod kožo. Za začetek mu moraš dati priložnost in vztrajati v ključnem trenutku, ko te obhajajo misli, da bi raje počel kaj drugega ali da bi tisti trening prestavil na naslednji ponedeljek. Ne. Ravno kadar si najbolj brezvoljen, se moraš kar nekako prisiliti k aktivnosti. Občutek, ko jo opraviš, je krasen in ti da motivacijo za naslednjič. Potrebna je vztrajnost. Nič se ne zgodi čez noč, ampak nekega dne ugotoviš, da je gibanje izvrstno, daje ti energijo in si mogoče postal kar malo odvisen od njega.
Kaj vas je utrdilo v prepričanju, da dobro počutje ne pride samo od sebe?
Vsakič sem se po fizični aktivnosti počutila zelo dobro. Ko sem v sebi zaznala napetost ali stres, sem začutila, da je moj varnostni ventil gibanje. Preprosto sem tip človeka, ki se svojih demonov najbolj uspešno znebi tako, zato mu sledim in ga priporočam vsem.
MORDA VAS ZANIMA TUDI --> Anja Ramšak o vsakodnevnih napadih panike: Mislila sem, da bom umrla
