Človeštvo drobnjak uporablja že več kot 4000 let. Rimljani so verjeli, da lajša bolečine pri opeklinah ali vnetem grlu. Romunski Romi so ga uporabljali tudi za vedeževanje. Verjeli so, da lahko šop posušenega drobnjaka, obešenega okoli hiše, odganja bolezni in zlo. Kaj od tega pa zares drži? 

Rastlina je čudovita, ko zacveti in marsikje cvetove uporabljajo v šopkih, tudi posušene. Foto: Harry Wedzinga/Shutterstock

Odganja vetrove in glivice 

Drobnjaku, najdrobnejšemu in hkrati najbolj prefinjenemu sorodniku čebule, nekateri po domače pravijo šnitlah. Je najbolj priljubljena začimba za peteršiljem, a je po okusu in učinkih bolj blizu česna. Tudi drobnjak ima namreč antibiotični in poživljajoč učinek, čeravno manj močan. Drobnjakova stebla vsebujejo železo, kalcij, žveplo, fosfor, natrij ter vitamine B, A in C. Ta zeleni vitkež spodbuja krvni obtok, tek in prebavo, čisti kri, odvaja odvečno vodo iz telesa, odganja vetrove, razkužuje in deluje antimikotično oziroma protiglivično. A pozor, z zaužito količino ne glede na vse pozitivne lastnosti ne gre pretiravati, saj si lahko nakopljemo prebavne motnje in več ur trajajoč zadah. 


Drobnjak je trajnica, ki lepo uspeva na vrtu pa tudi na domačem balkonu v koritu ali lončku. Ne zraste več kot pol metra visoko, njegov vonj pa odganja škodljive insekte (drobnjakov poparek lahko uporabljamo tudi kot naravno škropivo proti plesni in drugim boleznim). Po drugi strani lepi cvetovi na koncu vitkih zelenih stebelc privabljajo čebele, seveda nadvse koristne opraševalke. Drobnjak potrebuje veliko sonca. Žanjemo ga do osnove, vsako stebelce posebej po potrebi, saj vsakič zraste nov poganjek. Predolga stebelca se na koncu posušijo, zato jih prav tako vsake toliko prirežemo. 

Popestri vsako jed, le sladic ne 

V kulinariki nadvse cenjenega drobnjaka sicer ne uporabljamo kot glavno sestavino, temveč nastopa v vlogi prestižnega dodatka. Drobno nasekljan je priljubljen v juhah, enolončnicah, prilogah, solatah, kruhovih cmokih, namazih in zeliščnem maslu. Posujemo ga lahko tudi po umešanih jajcih, testeninah, ribah, krompirju in hladnih narezkih ter sendvičih. Oplemeniti skoraj vse jedi, le v sladicah se v nasprotju z mnogo drugimi aromatičnimi zelenimi začimbami ne izkaže najbolje. 

Najbolj priročno je, če nam raste na vrtu ali na okenski polici v kuhinji, tako ga lahko po potrebi režemo in uživamo svežega. Foto: kay fochtmann/Shutterstock

Večje količine drobnjaka lahko spravimo v zamrzovalnik, saj se okus s tem ne poslabša. Narezanega preprosto zamrznemo v modelu za led in tako bomo vedno imeli pri roki primerno količino. Tudi drobnjakovi cvetovi so uporabni. Posušene pogosto vidimo v šopkih posušenega cvetja, kuharski mojstri pa jih radi uporabljajo pri okraševanju jedi.