Zala Djuric

Zala Djuric: Nimajo vsi podporniki moškega šovinizma tiča
Z maroško prijateljico sva šli na maroško kosilo v Williamsburg. Z Mehdyo sva prijateljici s faksa, še bolj pa sva se povezali med vajami za monokomedijo, ki sva jo ustvarili skupaj. Ona je režirala in producirala, jaz pa napisala in igrala. Obe sva priseljenki, Newyorčanki, umetnici. Medtem ko kumaro pomakam v humus, mi razlaga o nebulozah s sodišča in manipulativnem vedenju njenega bodočega bivšega moža. Razumem njeno stisko. Da bi predrla oblak napetosti, s polnimi usti božanskega grižljala zamomljam: »Sita sem, greva.«
Zala Djuric

Zala Djuric: Sem mnogo več kot moj Instagram profil
Ni mi treba biti produktivna, da bi bila dober človek. Seveda je bolj zabavno, če si v življenju zadamo cilje in se ob dosegu teh nagradimo. Ampak beganje od cilja do cilja ni prav. Vmes je smisel. Vmes preteče veliko časa, cilj pa je bežen trenutek, ki mnogokrat sploh ne obstaja. Zatorej ne smem verjeti svojim možganom, ki mi pogosto pravijo, da so dosežki tisti, ki me oblikujejo. Cilji niso enako jaz. Priznanja me ne izoblikujejo. Izoblikujejo me ljubezen, disciplina in želja.
Zala Djuric

Zala Djuric: Zakaj obožujem New York
Zbudila sem se ob šestih zjutraj, skočila pod tuš, odmeditirala z Joejem Dispenzo in se sprehodila do Stumptown Roasters, moje najljubše kavarne na Manhattanu. Čeprav me tja ni bilo že več mesecev, se me barista spomni in razveseli. Sedim ob toplem napitku, pišem kolumno, pred naslednjim sestankom pa bom imela čas še, da skočim na jogo.
Zala Djuric

Zala Djuric: Zato ne jem mesa. Zaradi vseh.
Danes je del filmske ekipe, ki skrbi za prehranjevanje na snemanju, pozabil, da sem vegetarijanka. Dopoldne, med pavzo, nagonsko začnem brskati po škatli s sendviči in med takšnimi z raznoraznimi salamami, bureki in hot dogi ugotovim, da danes pač ni ničesar zame. Nevedoč, da je kdorkoli sploh opazil mojo akcijo, pospravim roke nazaj v žepe. Zdrzne me prijazen moški glas: »Uzmi, uzmi, slobodno!« (Kar vzemi si, brez skrbi!)
Zala Djuric

Zala Djuric: Morala sem se zrušiti, da sem se lahko ponovno sestavila
Za mano je najtežje obdobje v mojem življenju. Pa ne vem, ali si sploh želim razkriti podrobnosti, ker se bojim, da bi poceni portali moje besede vzeli izven konteksta in z neresnicami zabavali svoje bralce. Recimo samo, da sem v enem letu izgubila preveč sorodnikov in bližnjih, da bi moje dvaindvajsetletno telo temu ušlo brez posledic. Spoznanja, bremena, poslavljanja … Bila sem šibka in plaha, to, kar po navadi nisem. Ampak sem se dvignila. Postavila sem se na noge močnejša kot kadarkoli prej. Goro naj premaknem? Ni problema, kdaj? Hehe.
Zala Djuric

Zala Djuric: Ni nam treba biti žrtve sistema
Moja mala sestrica gre danes prvič v gimnazijo in jo malo skrbi, da bi se osramotila pred sošolci v znanju fizike in matematike. Pa sva imeli pogovor glede tega in kako naj ne pričakuje, da bo v vsem nadpovprečna in naj si tega niti ne želi.
Zala Djuric

Zala Djuric: Lažna skromnost je grda čednost
Dolgo se nisem sestala s prijateljico Ivono, včeraj pa me je vprašala, če bi si doma posadila kakšno aloe vero. Sem rekla, da z veseljem in s takšnim povodom sva danes končno šli na kavo v Magdo. Seveda naju je neizmerno zanimalo, kaj se drugi dogaja v življenju in kakšne načrte ima. Tako ji zaupam svoje projekte v prihajajoči sezoni, medtem pa gledam v tlakovce pod mizo.
Zala Djuric

Zala Djuric: Imel je joškice
Ko vlažilno kremo zamenja olivno olje in balzam za ustnice … olivno olje. Masko za lase pa … prav tako olivno olje. To je moj najljubši del leta. Vse se zdi tako preprosto. Tudi ko se srečam s težo, jo lažje odložim. Skočim v morje in jo odplakne voda. Tečem bosa po travniku pa jo odpihne veter. Paradižnik in bazilika, gin in tonik. Je še kaj lepšega?
Zala Djuric

Zala Djuric: Dom je svoboda
»Kaj pa ti delaš tukaj, nisi v Ameriki?« je stavek, ki sem ga zadnje pol leta slišala največkrat. Nekateri so nad mojo vrnitvijo presenečeni, ogromno pa je komentarjev s ciničnim podtonom »Ne gre Amerika, a?« Tem s kančkom sadizma odgovorim: »Delam tu, tako kot tudi tam,« in jim med vrsticami dam vedeti: »Pojdite proč!«
Zala Djuric

Zala Djuric: Sestrica je najlepše darilo
Nisem tipična starejša sestra. Najbrž zato, ker sem bila skoraj do devetega leta edinka. In ves ta čas sem vsak dan molila za sestrico. Čim bolj pogosto sem se hotela povzpeti na Šmarno goro, samo zaradi zvonca želja.
Zala Djuric

V prodaji

Prijavite se na Onine e-novice

Nikoli več ne zamudite vaših najljubših vsebin. Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem!

Newsletter