terase

Med duhovi, zdravilci in nekdanjimi lovci na glave
Spoznavanje čarov hribovitih predelov največjega filipinskega otoka Luzon se je začelo po celodnevni avtobusni vožnji. Iz zadnjega večjega mesta se je izvila ozka, ovinkasta in na trenutke strma cesta in kmalu postregla z vabljivimi razgledi na terasasta polja. Na njih so zeleno odsevale bilke pred kratkim vzklilega riža. Kar težko sem si predstavljal, da so nekatera slikovita polja stara že več tisočletij! Pomembna pa niso le za golo preživetje, temveč tudi z arhitekturnega, krajinskega in sociološkega vidika, zato so od leta 1995 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Luzon