Anđa Marić

V tem trpljenju me je zadrževal zgolj ego
Pričaka me na terasi nekega zagrebškega lokala. Jesensko sonce greje. Oblečena je v žive barve. Tudi njena psička, Pusa, ki naju obe spravi v smeh, ko se naokoli sprehaja s klovnovskim ovratnikom. Anđa, prav posebna ženska; v zadnjih letih je polnila stolpiče tabloidov, ki so se radi hranili s krvavimi podrobnostmi njene bitke za skrbništvo nad sinom. Doživela je veliko težkih preizkušenj, a te so jo, tudi huda bolezen, prisilile, da se je ustavila, uzrla samo sebe »golo in boso« ter začela znova. Pri hoji si pomaga s palico. Njen korak je včasih negotov, a samo na videz. Um, ki stopa v njem, je trden. Lepa je.
Anđa Marić