Z besedo presnova imenujemo telesne procese, pri katerih nastajajo ali se razgrajujejo snovi v organizmu. Kako naše telo upravlja z energijo, je odvisno od vsakega posameznika. Da bi ugotovili, koliko je porabimo v mirovanju, potrebujemo izračun bazalnega metabolizma. Moška presnova je načeloma hitrejša. Hitrost sama pa je odvisna od več dejavnikov; genov, prehrane, gibanja, starosti, kakovostnega spanca. Zanimivo nanjo ugodno vpliva tudi čuječnost.

V študiji s čuječnostjo se je presnova pri skoraj vseh udeležencih opazno izboljšala. Vrednosti inzulina, glukoze in trigliceridov na tešče so se v teh dvanajstih mesecih zmanjšale in so po koncu spremljanja ostale na nizki ravni. 

Ekipa dr. Roberta H. Lustiga, profesorja pediatrične endokrinologije na kalifornijski univerzi v San Franciscu, je preučevala, kako enoletni intervencijski program čuječnosti v kombinaciji s standardno dieto in veliko telesnega gibanja učinkuje na predebele bolnike, nato pa jih je spremljala še šest mesecev. Polovica udeležencev je hujšala samo z dieto in športnim treningom, preostali pa so se poleg tega udeležili tečaja čuječnosti, pri čemer so imeli navodilo, naj te vaje delajo po 40 minut na dan. 

»Z rahlim razočaranjem smo ugotovili, da so udeleženci tečaja čuječnosti izgubili zelo malo (to je ne pomembno) več telesne teže kakor tisti v kontrolni skupini,« zapiše v svoji knjigi Oprani možgani. »Toda čim pogosteje so izvajali vadbo čuječnosti, tem manj sladkega so pojedli, zato se jim raven glukoze v krvi ni več nenadzorovano zviševala, kar je kazalo na boljšo presnovo. Ko pa smo si natančneje ogledali mesta na telesu, na katerih se najbolj nabira maščoba, smo na svoje veselje opazili, da je skupina s programom čuječnosti izgubila več visceralne maščobe (na trebuhu), medtem ko pri njihovem podkožnem maščevju (predvsem na zadnjici) ni bilo omembe vrednih sprememb.« 

Maščoba na trebuhu je za razliko od maščobe drugod po telesu veliko bolj škodljiva. Foto: Kotin/Shutterstock

Leglo vseh mogočih bolezni

Podatki o visceralni maščobi so pomembni zato, ker visceralna maščoba ni enaka tolšči kjer koli drugje na telesu. Medtem ko lahko delež podkožnega maščevja znaša od pet do 45 odstotkov vaše telesne teže, je delež visceralne maščobe manjši, le štiri do šest odstotkov. Katero maščobo torej merite, kadar stopite na tehtnico? Tega ne morete reči. Pretežni del podkožnega maščevja ni udeležen v presnovi, in potem ko se odloži na svoje mesto, se ga je silno težko znebiti. Toda čezmerna podkožna tolšča ne vpliva prav veliko na zdravje presnove – razen v tem smislu, da predebeli ljudje praviloma ne marajo svojega obilnega telesa in so zato žrtev psihološkega stresa. Dejansko ima podkožna maščoba (velika zadnjica) v nekaterih primerih lahko celo varovalno funkcijo. »Nasprotno pa je visceralna maščoba leglo vseh mogočih bolezni, ki spadajo v metabolični sindrom, in tudi depresije,« nadaljuje. »Ta povezava je bila dokazana tako pri mladostnikih kakor tudi pri odraslih.« 


Manj visceralne maščobe

V njihovi študiji s čuječnostjo pri odraslih na kalifornijski univerzi se je presnova pri skoraj vseh udeležencih opazno izboljšala. Vrednosti inzulina, glukoze in trigliceridov na tešče so se v teh dvanajstih mesecih zmanjšale in so po koncu spremljanja ostale na nizki ravni. »Ti podatki navajajo na sklep, da je meditacija s čuječnostjo privedla do zmanjšanja visceralne maščobe, kar je spet izboljšalo številne druge zdravstvene parametre. Čeprav nimamo še nobene prospektivne študije, lahko z veliko verjetnostjo domnevamo, da bi čuječnost te presnovne težave lahko že v izhodišču tudi preprečila,« sklene.

Odločilni spanec

Kaj pa spanje? Zadnjih deset let se veliko piše o umetnosti oziroma znanosti spanca. Obstaja dober razlog: znanost nam je omogočila povsem nov vpogled v to, kako dragocen je. »Tako laboratorijske kot klinične študije nam kažejo, da kakovost in količina spanca, ki smo ga deležni, učinkujeta na tako rekoč vse telesne sisteme, še posebno pa na možgane, » poudari dr. David Perlmutter, mednarodno priznani nevrolog in specialist za nutricionistiko, avtor Požganih možganov. »Tule je nekaj dokazanih koristi: spanec odloča o tem, koliko bomo pojedli, kako hitro nam deluje presnova, koliko se bomo zredili oziroma koliko bomo shujšali, ali se bomo lahko uprli infektu, kako ustvarjalni in uvidljivi bomo, kako se bomo pobirali s stresom, kako hitro procesirali informacije in se učili novih reči in kako dobro lahko organiziramo in skladiščimo spomine.« 

Čuječnost nam lahko pomaga ukrotiti potrebo po sladkarijah. Foto: Ollyy/Shutterstock

Le deset novih dreves

Da na našo presnovo pozitivno vpliva tudi število dreves v naši soseski, se sprva sliši malce smešno. A ne prebivalcem Toronta, ki svojih deset milijonov dreves jemljejo zelo resno. Raziskava, objavljena v reviji Nature, poudarja: gostejša ko je poraslost z drevjem v soseski, manjši je obseg srčnih in presnovnih bolezni. Še več; izboljšanje občutenja lastnega zdravja ob desetih novih drevesih v soseski je primerljivo z letnim povišanjem dohodka v višini 10.000 dolarjev in te pomladi za sedem let. V povprečju enajst novih dreves v soseski zmanjša pojavnost omenjenih srčnih in presnovnih bolezni, kot bi jih povišanje letnega dohodka za kar 20.000 dolarjev. Torej; zdravo jejmo, gibajmo se, dovolj spimo, vadimo čuječnost in čim več časa preživimo v naravi. To je očitno recept, ki res deluje.