Nekoč najbolj znani modni oblikovalec po bankrotu životaril na ulicah Pariza
Čeprav si modni zgodovinarji še danes niso povsem enotni v tem, kdo si je prvi drznil oblikovati ženska oblačila brez korzetov – nekateri trdijo, da je bil to Parižan Paul Poiret, drugi zasluge pripisujejo Francozinjama Madeleine Vionnet in Coco Chanel – je bil Poiret tisti, ki je nekoč izjavil, da je osvobodil žensko oprsje, da je lahko nato uklenil njihove noge.
To je storil tako, da je zavrgel priljubljene krinoline in podkrila ter si namesto njih zamislil do gležnjev segajoča oprijeta krila, ki so bila pri kolenih tako tesna, da so ženske v njih komaj hodile, zaradi česar so jih poimenovali »hobble skirts« (kobacajoča krila, op.p.). Kljub nepraktičnosti so Poiretovo pogruntavščino modne navdušenke nosile dobrih pet let, a francoski oblikovalec se je v modno zgodovino zapisal še z drugimi presežki in ekscesi.
Ostanke dežnikov spreminjal v obleke
Paul Poiret se je rodil v Parizu 20. aprila 1879. Njegov oče je bil tekstilni trgovec, imeli so dovolj denarja, a niso živeli na veliki nogi. Da bi sinu privzgojila delovne navade, sta ga starša poslala v vajeništvo k izdelovalcu dežnikov, a Poireta marele niso zanimale in je iz ostankov svile, ki so jo tedaj uporabljali za dežnike, ustvarjal oblačila za lutko svoje sestre.
V najstniških letih je ljubezen do oblačil prelil v modne skice, ki so ujele zanimanje tedaj uveljavljenih modnih oblikovalcev, da so jih odkupovali od njega. Tako se je preživljal vse do leta 1898, ko ga je v svojem modnem butiku zaposlil tedaj priznani oblikovalec Jacques Doucet.
Čeprav so Doucetove stranke cenile Poiretove kreacije, je dve leti kasneje pustil službo in se zaposlil pri konkurenčni Modni hiši Worth. To je bila tako slaba kot dobra poteza. Slaba zato, ker njegovih izčiščenih in bolj praktičnih modnih kosov Worthove stranke, vajene načičkanih večernih oblek, niso razumele – neka ruska princesa je njegov plašč, ki ga je navdihnil kroj japonskega kimona, označila za vrečo, v katero v Rusiji vržejo odsekane glave revežev. Za dobro potezo pa se je preskok k Worthu izkazal, ko je Parižan po dveh letih kritik zbral dovolj poguma in odprl lastni modni salon.
Od »hobble« kril do harem hlač
Plašč v stilu kimona je bila ena izmed kreacij, ki je nato navdušila njegove nove stranke in v prvih letih od ustanovitve lastne modne znamke, je ženske začaral s številnimi, za tiste čase šokantnimi, inovacijami – od »hobble« kril do prosto padajočih oblek, ki niso poudarjale ozkega pasu in za katere ženskam ni bilo več potrebno obleči korzetov.
Navdih zanje je bila Poiretova soproga Denise Boulet, s katero sta se poročila leta 1905 in za katero je oblikovalec leta 1913 za Vogue dejal: »Moja žena je inspiracija za vse moje kreacije, ona je izraz vseh mojih idealov.« Denise je slovela po svoji lepoti in vitkosti, zaradi česar je bila popolni model za Poiretova oblačila, ki so si jih Francozinje, hrepeneč po Denisinem videzu, tako le še bolj želele.
PREBERITE ŠE -> Legendarni španski oblikovalec, ki ga je častil ves Pariz, tudi Dior in Chanelova
Poleg čudovite žene je Poireta fasciniral tudi Orient in marsikatero tradicionalno oblačilo Bližnjega vzhoda kot tudi materiali in vzorci njihovih tkanin so se znašli v njegovih kreacijah. Med drugim je za svoje evropske stranke oblikoval različico harem hlač, ki so postale izredno priljubljene predvsem pri sufražetkah.
Hedonistične zabave in zapravljanje brez meja
Leta 1911 se je kot prvi francoski modni oblikovalec podal tudi v svet parfumov in ustanovil znamko Parfums de Rosine, ki jo je poimenoval po svoji hčerki. Parfumi so še dodatno podčrtali njegovo ljubezen do Orienta – to je bilo razvidno tako iz njihovih imen Nuit Persane, Le Minaret, Aladin, Nuit de Chine, kot tudi javnih predstavitev, ki jih je organiziral zanje.
Za prvi parfum je v svojem razkošnem domu priredil tako opulentno zabavo v stilu sultanata, da jo je poimenoval kar Tisoč in druga noč, nanjo pa poleg najbolj vplivnih Parižanov povabil še smetano perzijske družbe. Na zabavi, ki je spominjala na sultanov harem, se je sam oblekel v sultana, vrt okrasil z živimi eksotičnimi pticami, svojo ženo pa razstavil v zlati kletki in vsakemu izmed povabljencev podaril prestižno stekleničko parfuma. Zabava je bila kljub velikim izdatkom dobra marketinška poteza in je Poiretu dala krila, da je nadaljeval z nekontroliranim zapravljanjem za hedonistične užitke.
Eden izmed njih je bila tudi njegova strast do umetnosti, zaradi katere je prijatelju Henriju Barbazangesu finančno pomagal odpreti galerijo sodobne umetnosti, pod pogojem, da lahko v njej tudi sam dvakrat na leto priredi razstavo. Ena izmed bolj odmevnih se je zgodila leta 1916, ko je k sodelovanju med drugim povabil tudi slikarja Pabla Picassa, Amadea Modiglianija in skladatelja Igorja Stravinskyja.
Novi časi, novi trendi
A stvari niso bile tako rožnate, kot se je zdelo na prvi pogled. Leta 1914 je namreč izbruhnila prva svetovna vojna in Poiret je za nekaj let glamur Pariza zamenjal za vojno fronto. Ko se je leta 1919 vrnil v francosko prestolnico, je bila njegova modna hiša na robu bankrota.
Njegove kreacije, ki so še pred nekaj leti navduševale stranke, so se po vojnem razdejanju in v luči novih družbenih sprememb zdele zastarele. Ženske so si želele bolj praktičnih oblačil, ki jih ne bi ovirala pri gibanju, in tem je v Poiretovi odsotnosti odgovorila Chanelova.
PREBERITE ŠE -> Neverjetna življenjska zgodba Louisa Vuittona, pri 13 pobegnil od doma in prepešačil Francijo
Francoski oblikovalec je leta 1922 srečo še enkrat poizkusil v New Yorku, kamor so ga povabili, da bi oblikoval kostume za zvezde Broadwaya, a se je po razkošnem križarjenju čez ocean hitro vrnil nazaj v Pariz, kjer so mu številni prijatelji, s katerimi se je zabaval, ko mu je posel cvetel, v trenutku finančne stiske obrnili hrbte. Leta 1925 je v upanju, da obudi dobre zlate čase, na reki Seni najel tri barke in organiziral še zadnjo razkošno zabavo, ki je sodu dokončno izbila dno.
Na ulicah Pariza prodajal svoj talent
Dokončno je bankrotiral in bil leta 1929 primoran zapreti vrata svoje modne hiše, njegovo imetje pa so razprodali za drobiž. Leto prej ga je doletela tudi ločitev, ko je njegova žena izvedela za vse afere, ki jih je imel v času njunega 23-letnega zakona. Ostal je povsem sam in do svoje smrti leta 1944 životaril na ulicah Pariza.
Nekoč najbolj oboževani oblikovalec in najbolj slavni zabavljač v Parizu se je na stara leta preživljal tako, da je ljudem v kavarnah prodajal svoje ulične risbe.
Od vseh prijateljev se je zanj pobrigala le njegova nekdanja oblikovalska pomočnica France Martano, ki ga je pogosto povabila, da se pridruži večerji njene družine, in tako skrbela, da ni stradal.
Ko je 30. aprila 1944 umrl star 65 let in brez prebite pare, bi utonil v pozabo, če ne bi njegovega imena pri življenju ohranila še ena modna prijateljica, slovita italijanska oblikovalka Elsa Schiaparelli, ki je tudi plačala stroške njegovega pogreba.
PREBERITE ŠE -> Jean Patou, pozabljeni modni oblikovalec, ki ga je Coco Chanel prezirala
Po skoraj 90 letih zaprtja je blagovno znamko Poiret leta 2018 obudilo južnokorejsko podjetje Shinsegae, ki ima v lasti tudi nekatere druge luksuzne modne znamke, med katerimi so Givenchy, Céline in Moncler.
