Najbolj škandalozne kopalke, zaradi katerih so ženske celo aretirali

Beseda monokini danes označuje različne vrste ženskih enodelnih kopalk, od takšnih, ki z različnimi izrezi razkrivajo več gole kože, do tistih, ki vključujejo zgolj hlačke oziroma spodnji del dvodelnih kopalk. A prvi monokini in besedo zanj je že pred skoraj 60 leti skoval avstrijsko-ameriški oblikovalec, ki je premikal meje na področju kopalne mode. 

Rudi Gernreich je visoke hlačke iz volnene pletenine, ki so segale nekoliko višje od pasu, spredaj pa imele dva trakca, ki si jih zavezal okoli vratu, sprva ustvaril kot protest proti represivnim družbenim pravilom, in niso bile mišljene za prodajo, vendar so ženske tako obnorele, da je zaradi povpraševanja izdelal več parov in jih na koncu prodal kar okrog 3000. 

Žal so jih njihove ponosne lastnice lahko nosile le v privatnosti svojega doma. Samo dva kosa monokinija sta se takoj po izidu pojavila v javnosti, prve je za nastop v nočnem klubu v San Franciscu oblekla plesalka Carol Doda, druge pa je na čikaški plaži nosila manekenka Toni Lee Shelley. Njune gole prsi so tako razburile okolico, da so obe aretirali, Shelleyjeva pa je bila za svojo modno izbiro celo primorana plačati denarno kazen. 

Oblikovalec, ki se je učil v mrtvašnici 

Rudi Gernreich se je rodil 8. avgusta 1922 na Dunaju. Njegova starša sta bila žida, ko je bil star komaj osem let, pa je njegov oče storil samomor. Že kot otrok je vzljubil modo, ko je ure in ure preživljal med elegantnimi ženskimi oblekami v tetini prodajalni in jih skiciral na papir.

Prav te skice je kasneje opazil takrat uveljavljeni avstrijski oblikovalec Ladislaus Zcettel in 12-letnemu Rudiju ponudil modno pripravništvo v Londonu, a ga je njegova mati zavrnila, ker se ji je zdel premlad, da bi zapustil dom. Ko so si nacisti štiri leta kasneje priključili Avstrijo, je spakirala kovčke in z Rudijem pobegnila v ZDA. 

PREBERITE ŠE -> Brez tega italijanskega oblikovalca bi ženske danes nosile povsem drugačne čevlje

S sinom sta se ustalila v Los Angelesu, kjer sta se sprva preživljala tako, da je mati pekla sladice, sin pa jih je prodajal od vrat do vrat, dokler Rudi ni dobil prve prave službe. Zaposlili so ga v mrtvašnici bolnišnice, kjer je moral umivati trupla in jih pripravljati za obdukcije.

Čeprav se sliši nenavadno in nekoliko morbidno, pa mladi Avstrijec nad delom ni vihal nosu. V enem izmed intervjujev kasneje v karieri je priznal, da ga je delo prisililo, da je čez noč odrasel, dalo pa mu je tudi neprecenljivo znanje o človeškem telesu in anatomiji, zaradi česar so leta kasneje stranke oboževale njegove kreacije in to, kako lepo se prilegajo človeški figuri. 

Ob delu je študiral umetnost in se za kratek čas preizkusil tudi kot kostumograf v Hollywoodu, a ga oblikovanje za filmsko platno ni veselilo. Leta 1942 se je priključil šoli modernega plesa in sanjal o tem, da bi postal koreograf, a je bil bolj kot za ples nadarjen za kostume, ki jih je začel ustvarjati za plesalce. Plesni gibi so ga navdihnili, da je začel opazovati, kako se morajo oblačila prilegati telesu, da se lahko svobodno giba, in to je kasneje prenesel v oblikovanje kopalk, kakršnih modna industrija še ni videla. 

Revolucija kopalne mode 

V desetletjih, ki so sledila, je Gernreich sodeloval z različnimi modnimi znamkami in ustvarjal vse od oblačil, obutve in modnih dodatkov do celo kozmetike in dodatkov za dom, a največji oblikovalski pečat je nedvomno pustil na področju kopalne mode.

Bil je zagovornik nudizma (gibanje, ki je bilo v času njegovega otroštva v Avstriji zelo priljubljeno), puritanski odnos do golote ter seksualizacija teles, s katerima se je srečal v ZDA, pa sta ga močno motila. 

Nasprotoval je ameriškemu pogledu, ki ga je podžigala vera, da se je golega telesa treba sramovati, in v svojem oblikovalskem delu je želel zmanjšati stigmo glede golote, predvsem ženske. Verjel je namreč, da bodo ženske enakopravne in osvobojene šele takrat, ko njihova telesa ne bodo seksualizirana, in bil prepričan, da to kot družba lahko dosežemo le tako, da sprejmemo gole prsi in spolovila kot nekaj normalnega.

»Zame je edino spoštovanje žensk to, da jim pustimo, da so preprosto ljudje. Popolnoma emancipirana ženska je popolnoma svobodna,« je dejal. 

Tako je za priznano ameriško pletilnico Westwood že leta 1952 ustvaril prve kopalke brez posebne opore za prsi. Do tedaj je imela večina modelov v predelu nedrčka podlogo in kosti, Gernreich pa jih je zavrgel in iz elastične volnene pletenine raje ustvaril kopalke, ki so se tesno prilegale in poudarjale naravne obline telesa.

Tako ženske kot kritiki so bili navdušeni, o Gernreichu pa so mediji zapisali, da je s kopalkami, ki posnemajo plesne bodije, osvobodil ženske, in jih rešil »kopalnih morskih korzetov«, ki so jih bile vajene dotlej. 

PREBERITE ŠE -> Kaj imajo skupnega Wimbledonski škandali, ženske pravice in moda?

Rojstvo monokinija

Dobro desetletje pozneje je Avstrijec storil še bolj drzen korak. Če je ženske prsi najprej rešil neprijetnih kosti, jih je zdaj želel popolnoma osvoboditi.

Na pobudo modne urednice Susanne Kirtland ameriške revije Look, ki je želela objaviti prispevek o futuristični modi, se je leta 1964 domislil kopalk, ki ne bi pokrivale prsi, rekoč, da bo to v prihodnosti (tudi za ženske) nekaj normalnega in da ženskam za razliko od moških ne bo več treba sramežljivo skrivati prsi. 

Visoke kopalne hlačke z vrvico okoli vratu je Gernreich poimenoval monokini za razliko od dvodelnega bikinija, ki je bil sestavljen iz nedrčka in hlačk, ki ga je leta 1946 kot odgovor na vojno varčevanje z materiali ustvaril Francoz Louis Réard.

Gernreich je zmotno mislil, da bi v bikiniju označuje število dve, zato je za svoj dizajn izbral predpono mono (eno), vendar pa je Réard bikini poimenoval po atolu Bikini v Marshallovem otočju, kjer so po vojni potekali prvi poskusi z atomsko bombo, upajoč, da bodo njegove dvodelne kopalke naletele na podoben eksplozivni odziv – kar se je seveda zgodilo. 

Kljub nesporazumu se je ime monokini prijelo, Gernreichova kreacija pa je zgolj iz futuristične ideje - ki je na prvem modnem snemanju na Bahamih ni hotela pomeriti nobena najeta manekenka, tako da so na koncu pred kamero postavili nesramežljivo domačinko, ki je pozirala v riskantnih kopalkah - postala modni kos, ki je obnorel ženske.

K razpoznavnosti je pripomogla tudi oblikovalčeva prijateljica in manekenka Peggy Moffitt, ki je naposled le pristala na poziranje v monokiniju, a le pod pogojem, da jo fotografira njen mož in da je odločitev, kje bodo objavljene fotografije, samo njena.

Z Gernreichom sta nato fotografijo poslala le izbranim modnim revijam (tudi Lifeu), in ko so jih objavili, je Moffittova čez noč zaslovela. Kasneje je priznala, da je zaradi nje prejela nešteto ženitnih ponudb, a žal tudi grozilnih pisem, saj so bili konservativci nad monokinijem ogorčeni. 

Kopalke, zaradi katerih so te aretirali 

Po medijskem škandalu, ki so ga povzročile objavljene fotografije, so ameriški trgovci zavohali dobiček in Gernreicha, ki je bil sprva odločen, da je monokini zgolj koncept, ki ga je treba razstaviti, a ne nujno uporabljati, prepričali, da riskantne kopalke izdela tudi za prodajo. In res so jih na koncu prodali kar okrog 3000 parov.

Kljub navdušenju so monokini ljudje v javnosti videli zgolj dvakrat, prvič je kopalke oblekla plesalka Carol Doda za nastop v nočnem klubu v San Franciscu, drug monokini pa si je na čikaški plaži nadela manekenka Toni Lee Shelley in z golimi prsmi povzročila pravi kaos. Obe je aretirala policija, Carol so na koncu oprostili, Shelleyjeva pa je bila za svojo modno izbiro na javni plaži primorana plačati kazen 100 dolarjev. 

Ostalih 3000 ponosnih lastnic monokinija je zloglasne kopalke lahko nosilo le v privatnosti svojega doma ali na zasebnih plažah, so pa nedvomno uživale v njih, saj jih modna znamka Rudi Gernreich, ki jo je v 60. letih ustanovil oblikovalec, izdeluje še danes. 

PREBERITE ŠE -> Brez te pozabljene modne oblikovalke, bi se ženske danes oblačile čisto drugače

Nedrček, ki ga ni, in prve kopalne tangice 

Avstrijec je pred svojo smrtjo 21. aprila 1985 še nekajkrat zatresel modno industrijo. Istega leta kot monokini je za ameriško tovarno spodnjega perila oblikoval nedrček, ki ga je poimenoval »No Bra« (ne nedrček, op. p). Njegova posebnost je bila, da je bil povsem mehak, izdelan iz lahkotnega prosojnega raztegljivega materiala brez kosti ali druge opore, in kot tak popolno nasprotje trdih koničastih nedrčkov, ki so preplavljali tržišče takrat.

No Bra je predstavljal čisti minimalizem, udobje in modernost, ženske pa so ga z velikim navdušenjem sprejele, saj je podobno kot Gernreichove kopalke slavil naravne linije ženskega telesa, namesto da bi jih na silo oblikoval v družbeno sprejemljivo normo. 

Avstrijski oblikovalec pa ni vedno oblikoval le za ženske. Leta 1970 se je na pobudo revije Life, da spet pogleda v prihodnost in jim zaupa nove futuristične modele oblačil, domislil uniseks mode in ustvaril minimalistične modne kose, ki bi jih lahko nosili tako moški kot ženske. Gernreich je s to idejo želel osvoboditi ljudi togih družbenih pričakovanj, da bi se po njegovem lahko posvečali stvarem, ki v življenju res štejejo, namesto trivialnim pravilom oblačenja glede na spol.

Ko so leta 1974 v Los Angelesu prepovedali nudistične plaže, pa je oblikovalec znova bil bitko skozi modo, in ustvaril prve kopalke tangice tako za ženske kot moške, kot odgovor na prepoved gole kože na javnih površinah.