Oblikovalka Mojca Celin: Ljubljana ima potencial, a Slovenci po karakterju nismo tako drzni

Mojca Celin je modna oblikovalka, ki slovi po dodelanih kosih, vrhunskih materialov in izjemno premišljenih krojih. Znana je kot perfekcionistka, zato se ji na modnih revijah nikoli ne zgodi, da bi še zadnjih pet minut pred izhodom popravljala svoje kreacije. Prav ta perfekconizem je bil tudi razlog, da se je javnosti predstavila precej let za tem, ko je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti.

Spomnim se vaše prve predstavitve na ljubljanskem tednu mode, okoli leta 2012, ko smo bili obiskovalci povsem navdušeni z izredno dodelano kolekcijo oblikovalke, za katero prej nismo slišali. Kaj ste počeli, preden ste se predstavili s svojo modno znamko?

Ja, res sem se prvič bolj odmevno predstavila nekje okoli leta 2012 ali 2013. Sicer sem generacija, ko smo bili s sošolci, Urško Draž, Sanjo Grcić in Metodom Črešnarjem, zelo aktivni in smo gradili neko modno sceno s študentskimi modnimi revijami, recimo v K4 in drugod po Sloveniji. A potem življenje prinese situacije, ko se vsak pozicionira na svoje.

Jaz sem določeno obdobje poučevala na srednji strokovni šoli v Idriji, in sicer predmet Estetika oblačenja, ter na tekstilni šoli v Ajdovščini. To so bila zelo simpatična leta, ko sem se veliko naučila, pedagoški poklic mi je bil zelo pri srcu. Gre za zelo odgovorno delo, pedagog mora res vedeti, kaj tlakuje.

K temu, da nisem bila prej prepoznana, pripomore tudi dejstvo, da nisem iz Ljubljane in sem bila odrezana od dogajanja, kjer so se vrteli določeni ljudje in se je gradila modna scena.

Moj pozni prihod na sceno pa zagotovo sovpada tudi z dolgim učenjem, nikoli nisem bila zadovoljna s svojim delom, zmeraj se mi je zdelo, da je treba narediti še več. In to te odmika od tega, da bi šel v javno lansiranje, saj sem bila ves čas prepričana, da še nisem dovolj dobra. Recimo temu, da sem pretirana nezadovoljnica s tistim, kar naredim. Z leti sem se naučila, da nekje moraš postaviti zdravo mejo in biti suveren s tistim, kar si naredil, reči, zdaj je pa dovolj dobro in vredno, da pokažemo.

"Moj pozni prihod na sceno pa zagotovo sovpada tudi z dolgim učenjem, nikoli nisem bila zadovoljna s svojim delom, zmeraj se mi je zdelo, da je treba narediti še več." Foto: Črt Piksi

A ta moj perfekcionizem še ni povsem izkoreninjen. Ko stvar naredim, takoj razmišljam, kako bi bilo lahko še bolje. V resnici nikoli nisem stoodstotno zadovoljna. A sem se navadila živeti s tem, da je v tistem trenutku tudi to zelo v redu.

Zmeraj sem bila zelo samokritična. Tudi vzgojena sem bila tako, da ne moreš živeti od blefa, ampak, da mora za tabo stati nekaj realnega. Neko delo, trud, vložek, znanje. In ravno zaradi tega je bil ta zamik s prihodom na modno sceno. Ja, res je, v modi je izjemno pomembno graditi na osebni prepoznavnosti, a meni nikoli ni bila dovolj lupina. Zmeraj sem ciljala na vsebino. Ta pa zahteva veliko časa.

Sem pa od nekdaj vedela, da je bilo pedagoško delo le neko vmesno obdobje in ko sem videla, da ne morem več oboje hkrati, poučevati in oblikovati, sem se posvetila lastni znamki. Sem človek, ki gre korak po koraku. Eni se vržejo na glavo, jaz grem raje počasi. Ker grem res rada le navzgor in ne navzdol.

Vaši začetki so močno povezani s čipko. Jo bomo še kdaj videli v oblačilih znamke Princip?

Ja, res je. Že poučevala sem veliko o čipki, saj je bila kot snov del predmeta Estetika oblačenja. In v mojih prvih kolekcijah je bilo čutiti ta vpliv okolja, ki me je takrat obdajal, zato je bilo več čipke. Moram priznati, da zdaj ponovno v meni tli, čipka me mika. Mislim, da bo zelo kmalu vključena v moja oblačila.

Večkrat poudarjate, da so vaša oblačila za ženske, ki točno vedo, po kateri poti grejo v življenju. Glede na vašo karierno pot ste več kot očitno tudi sama takšna oseba. Ste se kdaj zgledovali po kakšni močni ženski?

Vsaka ženska, ki jo srečaš in v njej prepoznaš nekaj pozitivnega, ti je lahko za zgled. Ni treba, da gre za neko izjemno osebnost. So ženske, ki jih niti ne poznamo, a so v svojih okoljih in s tistim, kar jim je dano, na neki način tako izjemne, da jih lahko v tem samo posnemamo. Zelo dobro je, da sprejmemo vse, kar vidimo, vse pozitivne, male stvari. To so ženske, ki so lahko vsak dan junakinje in take stvari bi morali večkrat ozavestiti.

Jaz nagovarjam ženske, da je vsaka pot prava. Če si si jo izbral, potem je za tisti trenutek to zate prava pot. Sem pa mnenja, da je škoda časa za neka dolga obžalovanja in premlevanja. Če pridemo do točke, kjer ugotovimo, da odločitev ni bila prava, jo pač zamenjamo. Nerada hodim nazaj. Se mi zdi bolje hoditi naprej. Brez oziranja nazaj. Premlevanje ne bo ničesar spremenilo.

"Recimo temu, da sem pretirana nezadovoljnica s tistim, kar naredim." Foto: Črt Piksi

Ste bili od nekdaj tako osredotočeni?

Že od malega se mi je zdelo, da bo moje delo v povezavi z modo. To, da že v samem začetku veš, kaj bi rad počel, je zagotovo dar. Izbira je potem veliko lažja. Okoli sebe sem imela ženske, ki so imele čut za estetiko in me pri mojih željah niso nikoli ovirale, kvečjemu spodbujale. Ta sprejetost je zagotovo izredno pomembna, saj se želja in samozavest veliko bolj utrdita.

Prepoznavanje lepih stvari mi je bila od nekdaj dana. Dodatna spodbuda je bila bližina Italije, kjer sem opazovala vse lepo, večkrat smo bili tudi v Opatiji, kjer so živele ženske, ki so bile izredno lepo urejene. In tako sem zrasla s tem videnjem, kaj lahko ženska da sebi, kako se ukvarja sama s sabo, kako lepa je.

Po drugi strani pa je name zelo vplivala vzgoja staršev, ki jima je bila izobrazba izjemno pomembna oziroma samoumevna. Nista me omejevala v ambicijah, a šola je bila predpogoj. Velika zahvala gre mojim staršem, saj sta razumela, da vse velike zgodbe in vsi uspehi temeljijo na tem, koliko si discipliniran, ne samo, koliko si talentiran.

Če delim še eno zanimivost iz otroštva, moje šahovske figure so bile vedno oblečene. Obleke sem jim ustvarila iz alu folije, ki sem jo dobila ob čokoladi. Ta folija je bila torej moj prvi material za izdelovanje oblačil.

"Eni se vržejo na glavo, jaz grem raje počasi. Ker grem res rada le navzgor in ne navzdol." Foto: Črt Piksi

Kaj vas navdihuje? Katera umetnost, poleg mode, vas pritegne?

Oh, veliko stvari. Vsak dan, če ga dobro opazuješ, je lahko navdih. Sama sebi včasih rečem, da sem opazovalec. Ko se postaviš v neki čas in prostor in dopustiš absorbiranje, vidiš, da je okoli tebe veliko impulzov.

Zelo všeč so mi evropska mesta. Še posebno to, kako se razvijajo, kako se združujeta staro in novo. Gradec je en tak lepi primer tega, tudi Dunaj. Ljubljana ima potencial, lahko bi bila bolj drzna, a mi po karakterju nismo tako drzni. Sicer pa vsakič, ko kam grem, pogledam, kaj se dogaja, od razstav do prireditev.

PREBERITE ŠE -> Maja Ferme, oblikovalka, ki je prepričala Gorana Dragića: Nad tem puloverjem je navdušen

Kaj pa filmi?

Aha, ste slišali, da sem filmofil (smeh). Ja, res. Izredno rada imam filme in fascinira me, kako se potem moda navdihuje po filmih. Zelo veliko žanrov mi je všeč, še posebno pa znanstvena fantastika. Navdušuje me ta neizmerna človeška domišljija. Neverjetno, kaj lahko kreirajo, do kam sežejo. In potem, če pogledamo kakšne stare ZF filme, vidimo, kako dobro so napovedali določene stvari.

Tudi kostumografija v ZF filmih me navdušuje, prav tako v zgodovinskih. Rada imam stare obleke, recimo iz obdobja secesije. Jih tudi zbiram, imam skromno zbirko. Ker sem tehnični tip, mi je zanimivo, kako je oblačilo narejeno, na kakšen način je narejeno. Včasih se je tudi po Ljubljani dobilo kaj takšnega, kot so male torbice, pokrivala. Gre za fine kose, ki pa jih je težko vzdrževati.

Kateri del v procesu izdelave oblačila vam je najljubši? Je to trenutek, ko dobite idejo, iskanje materialov, risanje kreacije ali potem izdelava in končni produkt?

Težko bi rekla, da gre le za en del, resnično uživam v celem procesu. Ves proces, ko začneš, si nekaj zamisliš, se vmes trudiš, da idejo udejanjiš in si na koncu zadovoljen s stvarjo, ki ti je uspela. Ljub mi je proces, gre za neko katarzo, s katero celo igro zaključiš. Občutek izpopolnitve, ko si nekaj dosegel, je zelo pomemben. Mislim, da ga občutimo vsi umetniki, ki se za nekaj trudimo. Če bi bilo prelahko, to ne bi bil izziv.

"Ljub mi je proces, gre za neko katarzo, s katero celo igro zaključiš." Foto: Črt Piksi

Kakšna bo jesen v oblačilih Princip?

Bogata in topla. Izmed kosov, ki jih najraje delam, je zagotovo plašč, saj se mi zdi, da gre za kos, ki je v omari najbolj trajen. Zato mora biti večen in to predstavlja izziv. Kako ustvariti kos, ki bo ženski všeč deset let. Poleg tega pa se ustvarjanje plašča ujema z mojo tehniško žilico, veliko je krojaštva, poznavanja materialov. Ti so mi izredno pomembni. Nikakor mi ni vseeno, iz česa delam in vse moje kolekcije temeljijo na skrbno izbranih materialih.

Dizajn je v določeni meri pomemben, a materiali in kroji so jedro mojega dela. Težko sem površinska, vedno je še nekaj zadaj. Po eni strani moramo biti vizionarji, umetniki in po drugi strani inženirji.

PREBERITE ŠE -> V Londonu živeča Slovenka, ki navdušuje z naglavnimi okrasji: V Angliji je drugače predvsem to

Zakaj ime znamke Princip?

Zgodil se je splet okoliščin, ko je bilo moderno, da se ne podpisujemo s svojim imenom in je prijatelj Gal Erbežnik, znani kreativec, prišel na idejo Princip, češ da meni to ime zelo pristaja. Potem mi je našel Petjo Selan, ki je zrisala moj prvi logotip.

S Petjo sva se takoj zelo ujeli in sodelujeva še zdaj. Ugotovili sva, da sva komplementarni, obe sva zelo delovni, imava podobno estetiko in kasneje sva ustanovili še eno blagovno znamko, ki se imenuje Akinora Celin, s tem imenom se vračava k identiteti, k osebi, ki stoji za vsem skupaj in sedaj jo počasi predstavljamo javnosti. Tudi na tednu mode oktobra se bom predstavila pod to blagovno znamko.