Legendarni španski oblikovalec, ki ga je častil ves Pariz, tudi Dior in Chanelova

Že za čas svojega življenja je bil Španec znan kot »kralj mode«. O njem sta samo v presežkih govorila tako njegova sodobnika Christian Dior in Coco Chanel, kot njegovi, vsi po vrsti kasneje slavni, učenci Oscar de la Renta, Hubert de Givenchy, Paco Rabanne, André Courrèges in Emanuel Ungaro. 

»Balenciaga je edini modni ustvarjalec v pravem pomenu besede. Le on je sposoben urezati blago, ga sestaviti v kreacijo in jo zašiti z lastnimi rokami. Vsi ostali so zgolj modni oblikovalci,« je o njem dejala Chanelova, ki je prezirala večino svojih modnih kolegov, ker naj bi jim primanjkovalo talenta in spretnosti. 

PREBERITE ŠE -> Neverjetna življenjska zgodba Coco Chanel: Od revščine do svetovne slave

Dior pa je Cristóbala oklical za edinega oblikovalskega mojstra, po katerem se je zgledoval tudi sam. »Visoka moda je kot orkester, katerega dirigent je Balenciaga. Mi ostali oblikovalci smo le glasbeniki, ki sledimo njegovim smernicam,« je nekoč priznal. 

Življenje te španske modne ikone je bilo ekscentrično in predano modni umetnosti, kot se za genija spodobi. Ko je leta 1972 nenadoma zaprl oči, so mediji pisali, da je »umrl sam kralj«, in da se je poslovil »oče sodobne mode«, a da njegov vpliv ostaja živ. Danes, več kot pet desetletji pozneje, to še vedno drži.   

Kot najstnik omrežil lokalno plemkinjo 

Cristóbal Balenciaga Eizaguirre se je rodil 21. januarja 1895 v mestu Getaria v Baskiji. Njegova družina je bila revna, oče se je ukvarjal z ribištvom in umrl, ko je bil Cristóbal še deček, mama pa šivilja, ki je po smrti moža trdo garala, da je lahko preživljala svoje tri otroke. Odraščanje ob šivanju naj bi Balenciago navdušilo za modo, a spretnosti krojenja in ustvarjanja oblačil ga ni naučila lastna mati, ampak krojač, pri katerem je začel pripravništvo že pri rosnih 12 letih. 

Ni minilo veliko časa, ko si je Cristóbal prislužil odobravanje okolice. Njegove ideje so vzbudile zanimanje najbogatejše ženske njegovega kraja Markize de Casa Torres, ki je takrat še najstniku zaupala izdelavo svojih oblačil. Z njimi je bila tako zadovoljna, da je postala Cristóbalova mecenka in ga poslala v Madrid, kjer mu je plačala dodatno krojaško šolanje. 

Pisalo se je leto 1917, ko je Balenciaga star komaj malo čez 20 let odprl svoj prvi modni butik v San Sebastiánu in ga poimenoval Eisa, kar je bila okrajšava dekliškega priimka njegove matere Eizaguirre. Po uspehu, ki ga je doživel v San Sebastiánu, je v naslednjih letih odprl še podružnici v Madridu in Barceloni, njegove kreacije pa so kupovale tako članice španske kraljeve družine kot tudi ostala španska aristokracija. 

A brezskrbni dnevi na španskih tleh so mu bili šteti, ko je leta 1936  izbruhnila španska državljanska vojna, je spakiral kovčke in se preselil v Pariz, kamor je prej redno zahajal po blago in navdihe za svoje kreacije. V Parizu je že leto pozneje, 1937, blizu Elizejskih poljan odprl svojo novo modno hišo, ki je kmalu postala najbolj ekskluzivni in cenjeni modni naslov v francoski prestolnici. 

Kreacije, ki so šokirale javnost

Balenciaga se je v Parizu udomačil in tudi med drugo svetovno vojno uspešno vodil svojo modno hišo, vendar so njegova najbolj plodovita leta bila še pred njim. Leta 1952 si je na modno sceno drznil poslati inovativno kreacijo, ki je kršila vsa dotedanja pravila ženske mode, ki je slavila silhueto peščene ure, priščipnjeno v pasu. Cristóbal si je zamislil obleko, ki je bila spredaj telirana, zadaj pa široka in plapolajoča.

Leta 1957 jo je nadgradil v obleko, poimenovano preprosto »vreča«, ki je kot široka tunika nad koleni prostorno dihala s telesom. Njegove stranke in mediji so bili sprva šokirani, eden izmed časopisnih naslovov se je celo glasil »V vreči si težko videti seksi!«, a Balenciaga je z naslednjo kolekcijo širokih padajočih punčkastih večernih oblek, znanih pod imenom »babydoll« osvojil ženska srca, ki jim ni bilo več mar za stare smernice. 

Riskantno eksperimentiranje s silhuetami je španskemu modnemu mojstru prineslo večno slavo in navdihnilo oblikovalce, ki so prišli za njim. Brez njegovih zamisli ne bi v 60. letih dobili mini krila, sproščene tunike, kot jih poznamo danes, pa ne bi niti obstajale. Upravičeno ga še danes imenujejo za »očeta sodobne mode«, priznani francoski oblikovalec Emanuel Ungaro, ki je bil njegov učenec, pa je o Balenciagi dejal, da je »položil temelje za modernost«. 

To mu je zagotovo uspelo, ker je bil vse svoje življenje predan modnemu ustvarjanju. Za razliko od veliko drugih oblikovalcev, ki so hlepeli po potrditvi in slavi, je introvertirani Cristobál skrbno varoval svojo zasebnost in večino svojega časa preživel v delavnici. Kot slovita francoska modna oblikovalka Madame Vionnet, tudi sam ni nikoli ustvarjal modnih skic, ampak je vse ideje takoj preizkusil v praksi na blagu in lutki. Obseden je bil s formami oblačil in ves čas perfekcionistično iskal najbolj popolno obliko. Eden izmed njegovih redkih prijateljev je nekoč razkril, da je tudi ponoči, kadar ni mogel spati, iskal odgovore v blagu, sedeč ob oknu je na nešteto načinov pregibal robove zaves, dokler ni rešil oblikovalske dileme, ki ga je mučila. 

O njegovem zasebnem življenju ni znanega veliko, le to, da je bil homoseksualec in dolga leta v zvezi s francosko-poljskim milijonarjem Władziom Jaworowskim d’Attainvilleom, ki ga je tudi finančno podpiral pri delu. Vendar to še zdaleč ni bila zveza iz koristi, d'Attainville je bil ljubezen Cristóbalovega življenja, in ko je leta 1948 umrl, je bil Balenciaga tako skrušen, da je hotel zapreti vrata svoje modne hiše, a si nato premislil in naslednjo kolekcijo, ki je bila v celoti črna, posvetil pokojnemu partnerju. 

Grofica, ki je častila njegovo delo

Čeprav se španski oblikovalec ni rad mudil na zabavah in srečanjih elite, pa so ga slavne in bogate ženske dobesedno častile. Na vrhuncu svoje kariere v 50. in 60. letih so njegove kreacije nosile tako belgijska kraljica Fabiola in zloglasna Wallis Simpson, soproga abdiciranega britanskega kralja Edvarda VIII., kot hollywoodske zvezdnice Ava Gardner, Grace Kelly, Audrey Hepburn in ameriška prva dama Jackie Kennedy. 

Njegova najbolj zvesta stranka je bila tudi ameriška bogatašinja in grofica Mona von Bismarck, ki je oboževala modo in bila leta 1933 kot prva Američanka okronana za najlepše oblečeno žensko na svetu. Ko je Balenciaga leta 1968 zaprl vrata svoje modne hiše, je bile Bismarckova tako strta nad dejstvom, da zanjo ne bo več ustvarjal oblačil, da kar tri dni ni prišla iz svoje spalnice. 

Poslednja obleka

Cristóbal se je tako pri 74 letih odločil modno oblikovanje obesiti na klin. Čeprav je bil dobrega zdravja, je čez noč zapustil Pariz in zaprl tudi modna butika v Barceloni ter Madridu. Njegova odločitev je bila tako nenadna, da je z njo presenetil tudi svoje uslužbence. Edini razlog, ki ga je javno navedel za zaprtje, je bil: »Visoka moda je smrtno ranjena.« S tem je ciljal na povišanje francoskih davkov in francosko antiameriško politiko v tistem času, ki je zdesetkala njegov zaslužek, skoraj 70 odstotkov njegovih strank je bilo namreč Američank. Odločil se je, da je čas za zaslužen počitek. 

PREBERITE ŠE -> Tako vraževeren je bil Christian Dior, modne kolekcije je zavaroval s temi rituali

Preselil se je nazaj v Španijo, na sončno obalo pokrajine Alicante, kjer se je kratkočasil s slikanjem in druženjem s španskimi prijatelji. Leta 1972 je pristal na prošnjo dolgoletne stranke in hčerke generala Franca ter njegovi vnukinji oblikoval poročno obleko. To je bila zadnja kreacija, ki so jo ustvarile njegove talentirane roke. Nevesta jo je oblekla 8. marca 1972, manj kot štiri tedne pozneje, 23. marca  pa se je veliki oblikovalec, ki ga do tedaj niso mučile nobene zdravstvene težave, nenadoma zgrudil. Izdalo ga je srce. Pokopan je v svojem rojstnem baskovskem kraju, kjer so mu postavili tudi muzej, v katerem je zbranih 1.200 njegovih kreacij.