Neverjetna 5000-letna zgodovina laka za nohte, in zakaj so ga nekoč uporabljali moški
Morda boste presenečeni, a manikira ima zanimivo zgodovino. Urejeni in obarvani nohti v daljni preteklosti niso bili le ženska domena, moški so jim posvečali prav toliko pozornosti. V starem Rimu in starem Egiptu so si vojaški poveljniki pred bitkami nohte pobarvali, da so se skladali z barvo ustnic.
Prve zametke laka za nohte so raziskovalci odkrili na Kitajskem, lepotilna praksa pa naj bi izvirala izpred 3000 let pred našim štetjem. Iz zgodovinskih zapisov so razbrali, da se je glede na obdobje tudi spreminjala moda poslikave nohtov, okrog leta 600 pred našim štetjem, v času vladavine dinastije Zhou, so na kitajskem dvoru denimo cenili zlato in srebrno obarvane nohte, kasneje pa sta postali priljubljeni rdeča in črna.
Starodavni laki za nohte so se seveda precej razlikovali od teh, ki jih poznamo danes, in so bili izdelani iz lahko dostopnih naravnih sestavin. V času dinastije Ming (med 14. in 17. stoletjem) je receptura največkrat vsebovala čebelji vosek, jajčne beljake, želatino, gumiarabiko (smolo arabske akacije) in rastlinske pigmente.
Ali ste vedeli?
Negovani in dolgi nohti so na Kitajskem že tisočletja statusni simbol, in to tako med ženskami kot moškimi. Če je oseba imela dolge nohte, je to nekdaj pomenilo, da je dovolj bogata, da ji ni treba opravljati fizičnih del, v času dinastije Ming pa je plemstvo celo začelo nositi dolge naprstnike iz dragocenih kovin, dragih kamnov in biserovine, ki so varovali nohte. Nekateri Kitajci (prav ste prebrali, govorimo o moških) si še danes pustijo rasti vsaj en dolg noht, običajno na mezincu, da bi s tem pokazali, kako premožni so.
V starem Egiptu nega nohtov ni bila rezervirana samo za premožne, ampak so si nohte barvali tudi revni prebivalci. Še več, prav barva nohtov je razločevala družbene sloje – nižjim razredom je bilo dovoljeno uporabljati samo svetle barve, medtem ko so faraoni in bogati nohte okrasili rdeče s pomočjo kane. Egiptologi so med arheološkimi izkopavanji celo odkrili mumije faraonov, katerih nohti so bili še vedno prevlečeni s kano.
Tudi v stari Grčiji so ljudje skrbeli za svoje nohte, Grkinje pa so antično prakso barvanja nohtov rožnato ohranile tisočletja, vse do izuma modernega laka za nohte v 20. stoletju.
PREBERITE ŠE -> Brez tega poljskega inovatorja se ženske danes ne bi ličile
Izum modernega laka za nohte
Manikira, kot jo poznamo danes, je postala realnost šele z izumom obstojnih lakov za nohte. Proizvajalci so sprva idejo dobili zaradi lakov v avtomobilski industriji in leta 1916 na tržišče poslali prvi brezbarvni lak za nohte. A pravo revolucijo v manikiri je nato prišla leta 1932, ko sta brata Charles in Joseph Revson, Američana židovskih korenin, s pomočjo kemika Charlesa Lachmana ustvarila lak za nohte z dodajanjem različnih pigmentov, kar je pomenilo boljšo prekrivnost in široko paleto barv.
S samo eno vrsto izdelka pod pasom sta podjetna brata 1. marca 1932 ustanovila lastno podjetje, ki sta ga poimenovala Revlon, kar je bila kombinacije njunega priimka Revson in črke l iz priimka Lachmana, nato pa lake za nohte začela ponujati lepotilnim salonom. Charles je namreč špekuliral, da bosta tako postala najbolj razpoznavna, saj je vse več Američank zahajalo v salone in bilo pripravljenih plačati za profesionalno manikiro.
Njegovo mišljenje se je izkazalo za pravilno in že po prvih devetih mesecih se je Revlon lahko pohvalil z dobičkom, po petih letih pa se je bratom prodaja zvišala za več kot 4000 odstotkov. Istega leta, 1937, se je Charles tudi odločil, da lake za nohte ponudi širšemu krogu žensk in jih začel prodajati v drogerijah in veleblagovnicah.
Prava barva, pravo ime
Charles Revson pa ni bil samo dober poslovnež, imel je tudi čut za trženje in se je zavedal, da se izdelki ne prodajo brez pravega oglaševanja. Da bi ženske pritegnil k nakupu, je lakom za nohte nadel zveneča imena glede na različne odtenke. »Rožnati poljub« in »Fatalno jabolko« sta bila le dva izmed privlačnih imen, ki se jih je domislil, to prakso pa še danes posnemajo številne kozmetične znamke, ki poleg lakov za nohte na ta hudomušen način poimenujejo tudi vse druge vrste ličil.
Še ena genialna Revsonova ideja, ki jo je posvojila lepotna industrija, je bila usklajevanje barv ličil. Leta 1940 je Revlon namreč izdelal svojo prvo šminko za ustnice, da bi spodbudili njeno prodajo, pa je Charles začel oglaševati slogan »Matching lips and fingertips« oziroma, da se mora barva ustnic ujemati z barvo nohtov. Ženske so mu verjele in namesto ene šminke ali laka kupile oba izdelka.
Po drugi svetovni vojni se je Revson obrnil tudi na modno industrijo in tako kot so oblikovalci sezonsko predstavljali modne kolekcije, tudi sam dvakrat letno na tržišče poslal novo paleto odtenkov lakov za nohte in šmink. Uskladil jih je seveda s prihajajočimi modnimi trendi in kolekcije promoviral na modnih revijah.
Ko je Charles Revson leta 1974 zbolel za rakom trebušne slinavke (in mu podlegel leto kasneje), je bil prisiljen najti naslednika. Na položaj je postavil francoskega poslovneža Michela Bergeraca, ki pa o kozmetiki ni imel veliko pojma, saj je pred tem vodil evropsko vejo ameriškega podjetja za telekomunikacije.
Francoz je v naslednjih letih s prodajo manjših podjetij razširil delovanje Revlona na področje farmacije in medicinske opreme, a to družbe ni obvarovalo pred vzponi in padci, ki so sledili. Po 90 letih od ustanovitve so lani razglasili bankrot, čeprav imajo zdaj nove lastnike, pa prihodnost ostaja negotova.
PREBERITE ŠE -> Kako smo ženske dobile prvo maskaro in neverjetna zgodovina tega ličila
Od umetnih nohtov do gel lakov
Industrija lakov za nohte se s smrtjo Charlesa Revsona ni ustavila. Že leta 1954 so se jim pridružili umetni nohti, ki jih je po naključju izumil ameriški zobozdravnik Fred Slack, ko si je nekega dne med delom zlomil noht in si ga popravil s pomočjo zobozdravniške opreme. Z umetnimi nohti so se odprla vrata močnejšim formulam lakov, ki so se nato razvili v zelo obstojne gel različice, priljubljene še danes, ko je manikira tako donosen in poklic, da v umetniški poslikavi nohtov po svetu prirejajo celo tekmovanja.
