Dan Podjed: Kako boš pametoval otroku, ko pa še na stranišče ne greš brez telefona

V Sloveniji se že nekaj tednov vrstijo razprave na račun peticije Odklopi.net, ki si prizadeva za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov v šolah. Kot je bilo pričakovati, je naletela na kar nekaj odpora tako pri mladih kot tudi pri starejših. To pa zato, ker si v prvi vrsti odrasli ne upamo priznati, da imamo že sami problem z zasvojenostjo od digitalnih naprav, meni eden izmed pobudnikov iniciative dr. Dan Podjed. 

Antropolog z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, pisatelj in predavatelj nam je v novi epizodi podkasta Onaplus ponudil precej zanimivih podatkov, ki pričajo o tem, kako globoko zasvojeni smo z digitalno tehnologijo, ter hkrati zaslepljeni, saj se najbolj vplivni ljudje na svetu, ki ustvarjajo pametne naprave in aplikacije zanje, njihovi uporabi zelo ali pa celo povsem izogibajo. Kaj je njihov razlog za to? Mar ni čas, da si nalijemo čistega vina? 

Steve Jobs svojim otrokom ni dal v roke telefona in tablice

»Odrasli se ne zavedamo, kako globoko smo sami padli v zaslone. Šest, sedem in celo tam do osem ur dnevno smo pred televizorji, računalniki, telefoni, tablicami, kar pomeni, da več kot polovico budnega časa preživimo pred zasloni. Svet na zaslonu je za nas postal dejansko realnejši od fizičnega sveta,« pravi dr. Podjed in opozarja, da se moramo odrasli resno lotiti tega, da najprej pri sebi vzpostavimo ravnotežje med fizičnim in digitalnim bivanjem, šele nato lahko upamo, da bomo enako dosegli pri otrocih in mladostnikih. 

»69 odstotkov ljudi se v prvih petih minutah po prebujanju dotakne telefona. Več kot 70 odstotkov ljudi gre na stranišče s telefonom v roki, od tega več kot 90 odstotkov tistih mlajših od 24 let. Torej, že na stranišče ne moremo iti več brez telefona. In otroci nas pri tem gledajo. Seveda je potem res težko moralizirati mlademu človeku in mu reči, pet ur si že na telefonu. Koliko časa ste pa vi pred zasloni? Dajmo se najprej vprašati to, kaj se dogaja z nami. Si v prihodnosti želimo družbe, v kateri se ljudje nismo več sposobni oddvojiti od naprave, ki je ves čas z nami, da ne moremo niti na stranišče brez nje?« je odločen antropolog. 

Pri tem dr. Podjed izpostavi, da aktualni podatki kažejo, da odrasli na družbenih omrežjih prebijemo kar pet let in štiri mesece svojega življenja, da o otrocih in mladostnikih niti ne govorimo. Si predstavljate, za kaj vse pomenljivega in kreativnega bi lahko porabili ta čas? Tega se močno zavedajo najvplivnejši in najbogatejši Zemljani, ki svoje otroke držijo strogo stran od pametnih naprav, čeprav so jih sami pomagali ustvariti. 

»V Silicijevi dolini v San Franciscu velebogataši svoje otroke vpisujejo v zasebne šole, kjer je strogo prepovedana uporaba telefonov, kjer pišejo po tablah, kjer pišejo v zvezke, kjer berejo iz knjig. Zakaj? Ker jim je jasno, kako tovrstne tehnologije vplivajo na njihove potomce. Steve Jobs, izumitelj pametnega telefona, svojim otrokom ni dal v roke telefona in tablice, ker je vedel, zakaj,« pravi antropolog in opozarja, da so problem tudi pametne ure, s katerimi starši opremljajo že otroke v vrtcu, da lahko na daljavo nadzirajo stanje svojega podmladka. 

»Na ta način v šolsko okolje ne vdirajo samo starši, ampak tudi zasebna podjetja, ki jim je to seveda v interesu. Google, Meta, Amazon, Microsoft in druga podjetja si želijo, da so mladi čim več in čim pogosteje ter čim bolj zgodaj priključeni na naprave,« razloži dr. Podjed, in pove, da se moramo odrasli začeti zavedati, kakšni vzgibi se skrivajo za tem. 

Dr. Podjed nam je v podkastu zaupal še veliko drugih zanimivosti, od tega, kako pametni telefoni vplivajo na študijske rezultate študentov, do tega, kako navigacija na pametnih napravah slabi naše možgane.

Prisluhnite podkastu:

Mnogo tujih strokovnjakov je že večkrat opozorilo, da tehnološki giganti preko algoritmov spoznavajo naša zanimanja in želje, kar jim služi, da nam še bolj prefinjeno servirajo oglase, s čimer ustvarjajo popolne potrošnike in ujetnike v tem izkoriščevalskem svetu zadovoljevanja odvisniških potreb. 

»Danes ni največji privilegij biti priklopljen, danes je privilegij biti odklopljen, neviden,« pravi dr. Podjed in nadaljuje: »Ste zadnje čase kje videli otroke Marka Zuckerberga na kateremkoli omrežju? Ne, ker jih ne kaže. Mi razkazujemo svoje potomce, on svojih otrok ne kaže. Svoje zasebnosti ne razkazuje. Svojo vilo na Havajih je ogradil z dvometrskim zidom in prek te parcele je prepovedano leteti dronom. Zakaj? Ker želi imeti svojo zasebnost. Mi pa smo v  zelo kratkem času razdali svojo zasebnost. In čemu? Za prgišče všečkov, za kup sledilcev in za to, da nekdo deli našo objavo na TikToku?« 

PREBERITE ŠE -> Miha Kramli: Danes je v družini na prvem mestu ekran, ne več človek

Problem intime je še eden izmed ključnih problemov odvisnosti od tehnologije, na katerega opozarja antropolog. Danes je ljudje nimamo več, ker nas in se na vsakem koraku fotografiramo in snemamo. A zasebnost in intima sta nujni za vsakega izmed nas, saj nam nudita zavetje, ki postane še toliko bolj pomembno v težkih življenjskih trenutkih, ko potrebujemo varnost in mir, da premostimo težave. Tega smo danes oropani tako odrasli kot tudi mladostniki in otroci, ki se denimo znajdejo v primežu medvrstniškega nasilja. 

Dr. Podjed nam je v podkastu priznal, da je bil tudi sam v otroštvu žrtev tovrstnega nasilja, ki je že dalj časa prisotno v družbi, vendar pa nekoč ni dosegalo takšnih razsežnosti, kot jih danes, ko se pritiski kot požar v trenutku razširijo po družbenih omrežjih in mlade spremljajo tudi domov, tja, kamor si se nekoč lahko odmaknil pred nasilnim svetom. »Lahko rečem, da sem vesel, da ko sem odraščal in so me nadlegovali, ni tega kdo posnel, kot se to dogaja danes. Rane namreč sčasoma izginejo, besede in posnetki, ki so objavljeni na spletu, pa ostanejo res dolgo in se lahko kar naprej ponavljajo.« 

Problema zasebnosti na spletu se po njegovem še najmanj zavedajo starejši ljudje, ki postajajo lahke tarče spletnih goljufov in kriminalcev, s svojim nepremišljenim vedenjem pa ogrožajo tudi zasebnosti svojih bližnjih, denimo tako, da javno, namesto zasebno objavljajo fotografije svoje družine in prijateljev na družbenih omrežjih brez njihovega privoljenja.  

»Najbolj naivna je generacija, ki se zdaj pridružuje družbenim omrežjem. Generacija, starejša od 60 let, je denimo najhitreje rastoča generacija na Facebooku in ravnajo res nerazsodno,« nam je povedal dr. Podjed in v podkastu razkril osebni primer, ko se je intimna fotografija znašla na javni objavi, ker starejša prijateljica ni vedela, kako deluje Facebook.

»Mislim, da lahko transgeneracijsko vnuki stare starše ogromno naučijo o prednostih in pasteh novih tehnologij. Oni so digitalni staroselci. Oni znajo, obvladajo tehnologije bistveno bolje kot mi. Zato jih dajmo opolnomočiti, da bodo pomagali starejšim generacijam varno uporabljati tehnologijo,« svetuje antropolog. 

Z voditeljico in gostjo dr. Lucijo Čevnik so v podkastu odgovorili na številna vprašanja o tem, kako otrokom na učinkovit, a prijazen način omejiti uporabo pametnih naprav, ter pri tem ohraniti ljubeč odnos v družini brez zamer in sovraštva. Prisluhnite celotnem pogovoru (najdete ga NA TEJ POVEZAVI).