Medicinska sestra opozarja: Ko študentje vidijo te razmere, si premislijo

Praktično vsak, ki ima več stikov z zdravstvenim osebjem, lahko opazi, kakšno življenjsko energijo, dobro voljo in angažiranost izkazujejo medicinske sestre ter bratje.

Kljub vsem izzivom, ki so jih deležni v slovenskem zdravstvenem sistemu pa tudi ob stiku s pacienti, jih velika večina ohranja mirno kri in profesionalen odnos. V podkastu Sovoznik je bila ob Gregorju Knafelcu tokrat gostja diplomirana medicinska sestra in magistrica menedžmenta znanja Saša Mohar, ki že 18 let dela na Očesni kliniki v UKC Ljubljana.

Tam tudi skrbi za kakovost oskrbe pacientov, kar je ob vseh izzivih izredno težko. »Vsakodnevno na jutranjem raportu lahko vidim, kakšen izziv je to. Recimo, danes smo prišle v službo, zjutraj imamo vse vodilne sestre raport, kjer glavna sestra izpostavi, kje je težava, se na licu mesta pogovorimo, vidimo, kje danes ambulanta ne dela, ali moramo zapreti naročanje.

Potem trpi naročanje pacientov, klici pacientov, da potrebujejo kapljice, da čakajo termin, da imajo napotnico. In to je prva stvar, ki se ustavi in potem gre eno za drugim. Včasih smo na dveh deloviščih, skačemo iz ene ambulante v drugo,« je o vsakodnevnem pomanjkanju kadra povedala Moharjeva in dodala, da zaradi tega kakovostna oskrba zagotovo trpi. Na njenem oddelku vsak dan obravnavajo 30 do 40 pacientov.

Prisluhnite podkastu:

Poklic prihodnosti brez kadra

Glede na to, da se prebivalstvo stara, da bo vsak od nas zelo verjetno potreboval zdravniško pomoč, je poklic v zdravstvu poklic prihodnosti. A kadra kljub temu ni. Sovoznica ima odgovor na to.

»Sama sem delu predana z vso dušo, vsako jutro grem z veseljem v službo zaradi naše glavne sestre in vseh mojih sester, nič nam ni težko. Ampak problem je, ko študentje in dijaki pridejo na prakso in vaje ter vidijo, v kaj bodo prišli, ko bodo zaključili šolanje. Zato ker smo kadrovsko tako podhranjeni, se mi zdi, da je zanje že to neka meja in si rečejo, da ne vedo, ali bi 40 let v zdravstvu lahko delali v takšnih pogojih, v kakršnih mi delamo,« o skrb vzbujajoči prihodnosti pravi Saša in pripomni, da je dodaten dejavnik, ki mlade odbije od tega dela, ko izvejo, kakšno plačo bi prejemali.

Pred spremembami, ki so jih za javne uslužbence sprejeli pred kratkim, je namreč srednja medicinska sestra ob začetku svoje kariere prejemala 800 evrov mesečno. »Moje medicinske sestre o lastnem stanovanju niti ne razmišljajo, kaj šele o hiši. Vse so najemnice, z družinami. Krpamo iz meseca v mesec,« pove Moharjeva.

Preverite vidno polje

Saša Mohar se na oddelku največ srečuje s pacienti, ki so delno ali povsem oslepeli zaradi glavkoma. Gre za nepopravljivo bolezen, ki jo sicer ob zgodnji diagnostiki lahko zaustavimo ali vsaj upočasnimo. A problem je, ker veliko bolnikov niti ne zazna težav. V pogovoru je Saša Mohar nazorno pojasnila, kako lahko vsak od nas preveri, ali je naše vidno polje v redu in zdravo.