Dr. Zvezdan Pirtošek o drugačnih možganih Alberta Einsteina

Eden največjih strokovnjakov za možgane pri nas, nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek v podkastu V ambulanti razloži marsikatero do zdaj manj znano dejstvo o možganih. Pojasnjuje, zakaj so prav možgani eno največjih čudes človeka, njihov razvoj skozi zgodovino, vpliva vzgoje otroka na razvoj njegovih možganov, deli pa tudi številna spoznanja o demenci.
V pogovoru z dr. Rokom Orlom sta se dotaknila tudi povezave duševnega zdravja in stanja možganov. »Absolutno sta v povezavi. To poznavanje smo pred leti bolj kot ne slutili, danes pa je eksperimentalno in jasno dokazano; stres lahko delimo na dva stresa. Eden je akutni, nekajurni, recimo med pisanjem izpita mi kortizol in adrenalin pomagata, da od nekod črpam vso glukozo, ki jo bom potreboval med reševanjem izpita ali pa nekega problema v službi. In ta stres je dober, dobro je, da ga vsake toliko občutimo, naredi nas borce.
Če pa je stres kroničen, recimo, da mesece, leta, desetletja skrbim za starša, ki ima alzheimerjevo bolezen ali da že četrto leto skrbim za partnerja z rakom, več let za otroka, ki je zašel v svet mamil, ta kronični stres povzroča stalen dotok kortizola, za katerega vemo, da ko pride v možgane, začne fizično uničevati celice na določenih delih možganov, tudi tam, kjer imamo celice za spomin. Zato se lahko zgodi, da če smo dolgo podvrženi stresu, pride do obdobij, ko se ničesar ne spominjamo,« pojasnjuje nevrolog in dodaja, da kronični stres in posledično kortizol vplivata tudi na predel, ki vpliva na prestrašenost in pa na sprednji čelni reženj, ki je odgovoren za presojanje, etična vprašanja, moralo, vedenje …
»Torej, imamo spominske motnje in smo kot ena prestrašena živalca, polna nemira in strahu. Zato bi pomembno poslanstvo srednjega in poznega dela našega življenja morala biti borba proti kroničnemu stresu. Uničuje nam možgane,« pravi.
Procesi pozornosti pri sodobnem najstniku so drugačni
Dr. Pirtošek je veliki strokovnjak za demenco in v podkastu V ambulanti deli, kako se lahko vsak od nas zoperstavi tej hudi bolezni sodobnega človeka. Eden od načinov je tudi, da se čim več družimo z ljudmi, ki so nam blizu. »Veliko imam starejših pacientov, pri katerih vidim, da si s staranjem siromašijo socialno okolje. Tudi zaradi tega bi morala biti naloga družbe, da poskrbi za določene socialne aktivnosti starejših.«
V zanimivem pogovoru je odgovoril še na vprašanje, ali se je struktura možganov posameznikov, ki so bili najstniki pred 30 ali 40 leti, in sodobnih najstnikov spremenila? Prva generacija je namreč več brskala za določenimi podatki, se več družila, zdaj pa mladina hitreje dostopa do informacij, stike vzpostavlja na spletu, manj je osebnega druženja.
»Na strukturi možganov se to še ne pozna. Če, kar se tiče prehrane, spanja, živimo primerljivo življenje, je struktura enaka, vendar notranja funkcionalna arhitektura dogajanja, kje so poudarki, tu pa so že spremembe. Z drugimi besedami – različni so procesi pozornosti, različno je procesiranje spomina, v na prvi pogled enakih možganih,« pravi prof. dr. Pirtošek.
A hkrati dodaja, da lahko z načinom življenja spremenimo fizično obliko možganov. Za primer navede možgane genija Alberta Einsteina, čigar možgane je po njegovi smrti v analizo poslal njegov zdravnik. Izkazalo se je, da se na predelu, kjer so povezani z levo roko, možgani genija precej razlikujejo. Zakaj? Prisluhnite pogovoru, ki ga najdete na TEJ POVEZAVI.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.