David Zupančič o težki izkušnji v svoji karieri: Mislil sem, da bo mojega življenja konec

Od zdravnikov se pričakuje, da so nezmotljivi, a mladi infektolog David Zupančič poudarja, da so tudi oni samo ljudje, ki lahko pod časovnimi pritiski storijo človeško napako.

»Enostavno zdravniki pač delajo napake, zato ker delajo v stroki, kjer ni vedno jasnih odgovorov in kjer je veliko obremenitev in kjer se je treba odločiti nekaj na hitro,« nam je zaupal v novi epizodi podkasta Onaplus. 

Prepričan je, da strogi perfekcionisti v medicini ne zdržijo, saj ni vedno vse odvisno od tebe, ampak se lahko zgodi, da zataji tehnologija in mora zdravnik brez določenih izvidov presoditi, kako bo pomagal človeku, ki je v nevarnosti. V takšnih trenutkih je zelo pomembno, da »znaš biti tudi svoj prijatelj in podpornik in se sprejeti kot nepopolnega, kar smo na žalost ali pa na srečo vsi ljudje«.

Do tako globokega razumevanja zdravniškega poklica je prišel preko osebnih izkušenj, saj je na lastni koži občutil, kako usodno je lahko, če kot zdravnik zaradi zunanjih dražljajev narediš napako. Priznal nam je, da je enkrat neki bolnici predpisal napačen odmerek zdravila. Šlo je za trenutek nepazljivosti, v naglici je napisal recept za zdravilo, ker ga je pacientka priganjala in prosila, naj jo hitro spusti domov. 

Spominja se, da je to zdravilo predpisal že neštetokrat, vendar pa je v časovni stiski spregledal, da je bila gospa dializna bolnica. Ta podatek je bil izredno pomemben, saj se je omenjeno zdravilo izločalo z urinom, za osebo z okvaro ledvic pa je bil sicer normalni odmerek previsok in je pomenil veliko tveganje.

David Zupančič Foto: Jože Suhadolnik/delo

»Spomnim se, bil sem sam doma. Ester je bila z Mino nekje zunaj, jaz pa sem samo sedel. Brez telefona, brez televizije, brez knjige. Sam v sobi. Samo čakal sem, da me pokliče dežurna zdravnica, ki je prevzela bolnico. Da mi reče, da je v redu,« pove iskreno. 

V tistem trenutku se mu je zdelo, da se vse sesuva. »Če bi rekla, da ni v redu, bi bilo zame konec. Ne bi več mogel živeti s tem,« priznava. Na srečo se je izteklo dobro – bolnica ni utrpela posledic, ker je bila na dializi in se je zdravilo iz telesa izločilo brez zapletov. A lekcija je bila jasna: nikoli več »na hitro«, pa tudi, da je pomembno, da si, ko storiš napako, tudi odpustiš.

Od takrat naprej dela drugače. Če se komu mudi ali ga priganja, si reče, da je bolje, da pacient počaka, kot pa da ogrozi njegovo zdravje.

»Pa naj napišejo pritožbo, da so čakali, ampak obravnava mora biti varna. Od takrat naprej ne hitim več, tudi če mi kdo šestkrat trka na vrata, rečem, počakajte, jaz moram zdaj to do konca premisliti.« 

Takšni dogodki so ga tudi izoblikovali, da sedaj povsem drugače jemlje nesramne in zlobne komentarje, ki jih ljudje o zdravnikih in zdravstvu širijo po družbenih omrežjih. Prisluhnite, kaj si misli o njih in kakšno je njegovo mnenje o slovenskem zdravstvenem sistemu. Pogovor najdete NA TEJ POVEZAVI.