Žalitve, obrekovanja in nizki udarci predsedniških kandidatov
Lepo pozdravljeni.
Jaz imam pa eno vprašanje v zvezi s pravno dopustnostjo zmerjanja na predvolilnih soočenjih. Naši predsedniški kandidati so bili v prvih soočenjih še kar dostojni, potem pa me je nekoliko presenetil kandidat dr. Brglez, ki je gospe Pirc Musarjevi očital, da je nekakšna kandidatka tranzicijskega kapitala, čeprav ni za to ponudil nobenih dokazov. Tako se običajno obnašajo v skrajnih političnih strankah.
Kandidat me je presenetil zato, ker sem ga vsaj na začetku imela za umirjenega gospoda, zato me zanima, ali veljajo tudi za predsedniške kandidate enaki vatli glede prepovedi žalitev in obrekovanja, kot to velja za navadne državljane.
Hvala za odgovor,
Bralka
Razžalitev in obrekovanje sta kazniva dejanja za katera je predpisana tudi zaporna kazen
Zahvaljujem se vam za zelo zanimivo vprašanje. Za kandidate oziroma kandidatke za predsednika države bi morali v resnici veljati še precej strožji kriteriji glede prepovedi dejanj zoper čast in dobro ime, kot veljajo za navadne državljane.
A če me spomin ne vara, je kandidat dr. Brglez na enem izmed predvolilnih soočenj konkurentki dr. Pirc Musarjevi očital odvisnost od tranzicijskega kapitala (oziroma, da je zanj edina prava neodvisnost, neodvisnost od tranzicijskega kapitala). S tem naj bi se odzval na očitek, da je sam pristal na diktat največje vladne stranke. Nato je v nekem intervjuju izjavil, da se je v politiki naučil, da ko dobiš udarec pod pasom, udarec vrneš, sicer drugi mislijo, da si šibak.
Problematično je, da je bil njegov udarec pod pasom precej močnejši od udarca protikandidatke, saj je očitek o odvisnosti od tranzicijskega kapitala precej hud, še posebej, če zanj nimaš nobenih dokazov. Taka drža se lahko vrne kot bumerang.
S filozofijo dr. Brgleza se ne strinjam. Tudi sam sem kot publicist sem ter tja predmet nesramnih in popolnoma neosnovanih očitkov, a se nanje nikoli nisem odzval, saj sem prepričan, da svojo moč in predvsem samozavest pokažeš ravno s tem, ko neutemeljene ali celo žaljive očitke enostavno ignoriraš.
Ljudje namreč človeka sodijo po dejanjih in javno izraženih trdnih stališčih in večina izmed njih dobro ve, na katero stran se postaviti v primeru, ko je tak človek predmet podlih udarcev pod pas. In povsem enako velja tudi v politiki. Politik, ki je prepričan, da je treba na nizke udarce odgovoriti z enakimi ali celo s še hujšimi nizkimi udarci, podcenjuje civiliziranost družbe, v kateri živi in tudi sposobnost zdrave presoje državljanov.
Razžalitev in obrekovanje se sicer uvrščata med kazniva dejanja, zaradi katerih lahko storilca doleti denarna ali celo zaporna kazen. Če se osredotočim le na obrekovanje, velja, da kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Če je to dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, pa se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.
