Zakaj se kdaj obnašamo grdo, ne nam podobno (pojasnila strokovnjakov)
To, ali smo dober ali slab človek, zase težko rečemo, oceno prinese predvsem naše dolgoročno obnašanje, pripišejo pa nam jo drugi. In tisti, ki se večino časa obnašajo prijazno, sočutno in pošteno naj bi veljali za prijazne.
Se pa zgodi, da se tudi dober človek kdaj obnaša grdo. In ti spodrsljaji še ne definirajo, kakšen človek smo. Vsak od nas se sooča z določenimi izzivi, naredi napako ali napačno presojo. Kot pišejo na portalu Psychcentral, nas te napake ne naredijo slabe osebe, temveč zgolj človeka.
In če razumemo takšno obnašanje, smo lahko do tistega, ki ga imamo sicer za dobrega človeka, a se mu je zgodil neprijeten vedenjski spodrsljaj, prizanesljivejši.
Zakaj torej dobri ljudje lahko počnejo tudi slabe stvari?
Travme iz preteklosti in pretekli dogodki
Naša preteklost je močan dejavnik na to, kako se obnašamo zdaj. Vemo, da je ena od ključnih terapij pri psihoterapevtu, brskanje po zgodovini. Kanadski psiholog dr. Rod Mitchell pravi, da se lahko sicer dobra oseba obnaša škodljivo do drugih, ko se v njih sproži nerazrešena travma. »Kot senca iz preteklosti te travme lahko za trenutek zasenčijo vsesplošno prijaznost,« pravi Mitchell.
Travma ali neprijetni dogodki različno vplivajo na nas, pri nekaterih lahko vzbudijo slabe odločitve. Psiholog navaja primer, da travma iz otroštva lahko vpliva na negotovo navezanost v odrasli dobi. Takšna navezanost pa v človeku vzbuja potrebo po potrjevanju in ljubosumje.
Drug primer slabega obnašanja je lahko posledica občutenja lakote v otroštvu, kar lahko vodi do kraje živil v trgovinah. V obeh primerih gre za vedenje, s katerim drugemu ne želimo škoditi in je posledica določenih travm iz preteklosti.
O močnem vplivu preteklosti govori tudi nemški avtor Rüdiger Dahlke, ki trdi, da vsak tretji med nami vsaj enkrat v življenju postane žrtev lastne sence iz preteklosti in doživi določeno psihotično epizodo. Dahkle pravi, da gre za začasno zameglitev uma oziroma »prehodu na temno stran.« V takem trenutku vidimo le tisto, kar nas jezi in vznemirja.
Ko gre za preživetje
Ko smo stisnjeni v kot in gre za naše preživetje, to lahko v nas vzbudi slabo obnašanje. Novozelandski psihiater dr. David Tan navaja primere, kot so izguba službe ali lastnega doma. Takšne situacije so za posameznike izredno stresne, ob katerih čuti hud pritisk in se lahko vzbudijo tudi neetični pomisleki pri iskanju rešitev.
PREBERITE ŠE -> Intuicija: zaznavna sposobnost naše duše, da odkrije resnico (in načini, kako jo okrepiti)
Potreba po pripadanju
Ljudje smo socialna bitja in smo preživeli predvsem zaradi sodelovanja. Želja po pripadnosti je tako del vsakega od nas. »Eden od razlogov, zakaj dober človek včasih počne slabe stvari, je zaradi pritiska družbe ali družbenih vplivov,« pojasnjuje kalifornijska sociologinja Lindsey Tong.
»Prirojena želja po vključenosti lahko vodi do dejanj, ki nam niso podobne,« pravi in dodaja primer opravljanja sodelavke z drugimi sodelavkami, čeprav tega sicer ne počnemo. »Gre za tipičen primer, kako nas lahko privlači obnašanje drugih v želji po vključenosti.«
Pomanjkanje samozavedanja
Če sami pri sebi vemo, kdo smo in kakšen človek bi radi bili, zagotovo spodrsljaji z ne nam podobnim vedenjem niso pogosti.
»Ko nismo v sozvočju s samim seboj, svojimi občutki in vrednotami, se lahko nezavedno ujamemo v vzorce obnašanja, ki niso v skladu z našimi prepričanji,« pravi Lindsey Tong. To se lahko zgodi v stresnih trenutkih ali ko smo preobremenjeni in nimamo niti časa za samorefleksijo.
Prav zato lahko v prepiru izrečemo grde stvari, saj smo med prepiranjem preveč čustveno vpeti v svoje občutke in frustracije. Če bi med prepirom prepoznali svoja občutenja, jih umestili, zakaj čutimo, kot čutimo, ne bi za lastno bolečino krivili drugih.
Za še boljše dobro
Kot je dejal že renesančni humanist Niccolo Machiavelli, da ’cilj opravičuje sredstva’, lahko nekateri z dobrimi nameni sklepajo slabe odločitve.
»Včasih dobri ljudje počnejo stvari, za katere menijo, da jih bodo pripeljale do pozitivnega cilja ter se ne zavedajo škodljivih posledic,« pravi psiholog Rod Mitchell in dodaja, da napačna presoja po navadi izhaja iz precenjevanja svojih sposobnosti ali postavljanja nerealnih ciljev.
Nespoštovanje dobrega
»Slabe stvari lahko počnemo, ko se počutimo izigrane pri tem, ko smo sprejemali dobre in pravične odločitve,« pravi psiholog David Tan. Pri tem navaja primer varanja. To je, po njegovem mnenju, lahko posledica maščevanja, ko je, recimo, posameznik v odnosu zvest in se trudi za razmerje, ob spoznanju, da je bil prevaran, pa se v njem vzbudi želja po maščevanju in prevara še on.
PREBERITE ŠE -> Bombardiranje z ljubeznijo: Če vaš partner počne to, ste v težavah
Duševna stanja
Tudi določena duševna stanja so lahko vzrok za nam nepodobno obnašanje. Narcistična motnja se povezuje z nizko zmožnostjo empatije, sočutja. Prav tako lahko spremembo obnašanja v negativno smer povzročita depresija ali tesnoba. Najpogostejši posledici teh dveh stanj sta prelaganje odgovornosti in neizpolnjevanje dolžnosti, kar pa je seveda pri drugih razumljeno kot slabo obnašanje.
Prepoznamo senco, se soočimo in razblinimo
Čeprav poznamo vzroke svojega obnašanja, na katerega nismo ponosni, to še ne bo dovolj, da jih ne bi več počeli. Za razjasnitev te temne plati osebnosti moramo, po besedah nemškega psihoterapevta Dahkleja, to senco ozavestiti, sprejeti in razjasniti. Z ignoriranjem temne sence ta postaja vse daljša in se slabo obnašanje hitreje prebuja. Če pa pretekle dogodke predelamo, razsvetlimo senco, ta postane krajša in oslabljena.
Z nekaj manj metaforami in več znanstvenih dokazov je našo temno plat dokazal sociolog, psiholog in nevroznanstvenik Stefan Kölsch, avtor knjige Die dunkle Seite des Gehirns (Temna stran možganov, op. a.). V njej piše, da so znanstveniki po več kot dvajsetih let raziskovanja možganov našli odgovor na izredno pomembno vprašanje; kje se skriva naša podzavest. Ta je v orbitofrontalnem korteksu, ki nam sicer omogoča prepoznavanje čustvenih stanj.
Kot piše avtor, ta del možganov postane zelo aktiven, ko začnemo s premlevanjem in izgubljamo stik z realnostjo. Takrat začne prevladovati temna stran podzavesti. Ta se vzbudi tudi, ko recimo čutimo odpor do določenega dejanja, saj gre za strah, ki izvira iz naše podzavesti, v kateri so shranjene pretekle izkušnje. Ta strah, morda tudi povsem neutemeljen, nas lahko zavira pri doseganju vseh svojih potencialov.
Kljub temu, da ima podzavest močan vpliv na naše vedenje, pa Kölsch ponuja rešitev oziroma načine, s katerimi jo lahko zavedemo oziroma utišamo. Njegovi načini so močno fokusiranje na cilj, meditacija ali določena duhovna aktivnost, ki bo v nas vzbudila izpraševanje o vseh negativnih občutkih.
