Veste, katero inteligenco premorete? Odgovor vam lahko pomaga najti pravo službo
Ljudje smo precej nagnjeni k temu, da druge razvrščamo glede na številne kriterije in tudi inteligenca je ena izmed njih. Vse skupaj se začne že tekom šolskega sistema, ki otroke glede na ozko začrtana merila deli na bolj in manj nadarjene, s čimer prve kuje v zvezde, drugim pa naprti občutke manjvrednosti. Vendar pa s tem, ko ozavestimo, da obstaja široka paleta različnih inteligenc ter imamo vsi svoja šibka in močna področja, ugotovimo, da se v vsakem od nas skrivajo številni potenciali, ki se lahko v polnosti razvijejo, če jih prepoznamo in delamo na njih.
Dolgo časa se je kot edino merilo človekove inteligence uporabljal IQ test oz. test inteligenčnega kvocienta, v zadnjem času pa čedalje bolj v ospredje prihaja razumevanje, da ta ne more v celoti prikazati posameznikove inteligence, vendar meri zgolj eno vrsto le-te. Howard Gardner, psiholog in profesor na univerzi Harvard, je v svoji knjigi Frames of Mind iz leta 1983 prvič predstavil teorijo več inteligenc. Opisal je devet vrst inteligenc, ki naj bi po njegovih ugotovitvah obstajale. Navajamo jih v nadaljevanju.
Jezikovna inteligenca
Posamezniki z dobro razvito jezikovno inteligenco so zelo spretni pri govorni ali pisni rabi jezika. Hitro zaznavajo pomen besed in stavkov, imajo občutek za vrstni red besed, zvoke in ritem. Taki ljudje so še posebej dobri v pomnjenju informacij med branjem in v pisanju zgodb.
Zelo dobro razvito jezikovno inteligenco sta imela William Shakespeare in France Prešeren. Sicer pa so tovrstne sposobnosti lahko v veliko pomoč odvetnikom, pisateljem, novinarjem in govornikom.
Logično-matematična inteligenca
Ta inteligenca je v naši družbi najbolj prepoznavna. Zanjo so značilne sposobnosti logičnega analiziranja problemov, spretna uporaba matematičnih operacij ter zmožnosti kritičnega razmišljanja, reševanja abstraktnih problemov in znanstvenega raziskovanja vprašanj.
Ena od zgodovinskih osebnosti z dobro razvito logično-matematično inteligenco je gotovo Albert Einstein. Te spodobnosti lahko s pridom izkoristijo matematiki, računovodje, znanstveniki in računalniški analitiki.
PREBERITE ŠE -> Nevroznanstvenik opozarja: Tako resne so posledice pomanjkanja spanja
Prostorska inteligenca
Gre za zmožnost dobrega zaznavanja vizualno-prostorskega sveta, abstraktnega in večdimenzionalnega razmišljanja ter sposobnost preoblikovanja, spreminjanja in manipuliranja z vizualnimi informacijami.
Ljudje z dobro razvito prostorsko inteligenco so dobri v vizualizaciji, risanju in branju zemljevidov. Te spretnosti so še posebej dobrodošle v naslednjih poklicih: pilot, arhitekt, umetnik in oblikovalec notranjega prostora.
Telesno-kinestetična inteligenca
Pri telesno-kinestetični inteligenci gre za sposobnost dobrega obvladovanja svojega telesa oz. njegovih delov. Ljudje, ki imajo dobro razvito to inteligenco, se spretno gibajo, njihovi gibi so graciozni, so dobri v ravnotežju, koordinaciji gibov, moči in prožnosti.
Te veščine so še posebej dobrodošle v športu, plesu in igri. Poklici, kjer je potrebna dobra telesno-kinestetična inteligenca, so plesalec, profesionalni športnik, mehanik, fizioterapevt in igralec.
Glasbena inteligenca
Obstaja tudi glasbena inteligenca in osebe, pri katerih je ta dobro razvita, so spretne v izvajanju glasbe in vrednotenju glasbenih vzorcev. So občutljive na ritem in melodijo, zaznavajo in razlikujejo različne glasbene elemente, zato so dobre v petju, igranju inštrumentov in komponiranju glasbe. Mednje sta zagotovo spadala Mozart in John Lennon.
Visoka glasbena inteligenca je tako v pomoč vsem, ki se ukvarjajo z glasbo, kot so pevci, skladatelji, glasbeni učitelji, tekstopisci itd.
Medosebna inteligenca
Medosebna inteligenca odraža posameznikovo zmožnost razumeti namene, motivacijo in želje drugih ljudi. Je ključna pri učinkoviti komunikaciji in ustvarjanju odnosov z drugimi. Posameznik, ki lahko dobro prebere drugo osebo, bo z njo lažje sodeloval in gradil kakovostne vezi.
Dobro razvita medosebna inteligenca še posebej koristi učiteljem, psihologom, vodjem, prodajalcem in predstavnikom za odnose z javnostjo.
Intrapersonalna inteligenca
Če se medosebna inteligenca navezuje na odnose z drugimi, je intrapersonalna inteligenca sposobnost razumeti samega sebe, dobro poznati svoje želje, strahove in zmožnosti ter te uvide dobro vnovčiti pri upravljanju svojih čustev in svojega življenja nasploh. Eden od znanih ljudi z visoko intrapersonalno inteligenco je bil Aristotel. Slednja je sicer zelo dobrodošla pri terapevtih, psihologih, svetovalcih in podjetnikih.
Če združimo medosebno in intrapersonalno inteligenco, dobimo čustveno inteligenco, ki v zadnjih letih vse bolj pridobiva na pomenu, saj je zanjo značilno, da lahko v veliki meri vpliva na to, kako srečen in uspešen bo posameznik v življenju.
PREBERITE ŠE -> Dr. Milan Hosta: Sam sem si v odrasli dobi pojasnil, od kod je izvirala moja astma
Naravoslovna inteligenca
Visoko naravoslovno inteligenco imajo ljudje s sposobnostjo prepoznati, kategorizirati in črpati vzorce iz naravnega okolja. So dovzetni za rastlinski in živalski svet ter naravne pojave. Dobri so v prepoznavanju različnih živalskih in rastlinskih vrst.
Med slednje zagotovo sodita Charles Darwin in Jane Goodall. Dobro razvita naravoslovna inteligenca je sicer zelo dobrodošla pri botanikih, biologih, astronomih, meteorologih, geologih in v drugih podobnih poklicih.
Eksistencialna inteligenca
Ena izmed inteligenc naj bi bila tudi eksistencialna, ta pa naj bi se nanašala na sposobnost ljudi, da se ukvarjajo z globljimi življenjskimi vprašanji, kot so: 'kaj je smisel našega življenja', 'zakaj smo se rodili' in 'kaj se zgodi z nami, ko umremo'.
Ljudje, ki imajo to inteligenco dobro razvito, se o teh temah brez zadržkov pogovarjajo, hkrati pa si prizadevajo aktivno najti odgovore na tovrstna vprašanja. Zagotovo je ta inteligenca še posebej značilna za filozofe, sicer pa lahko koristi tudi inspiracijskim govornikom, pisateljem in blogerjem, ki razpredajo o bolj poglobljenih tematikah.
