Ob pisanju članka sem se spomnila na t. i. nevropatsko bolečino. Sproži jo poškodba ali bolezen v osrednjem ali perifernem živčevju. Občutimo jo lahko kot pekočo bolečino, občutek hladu, mravljinčenje, občutek nenehnega zbadanja ali električnih sunkov. Včasih se pojavlja kot bolečina ob sicer nebolečem dražljaju, blagem dotiku na primer. Fenomenu pravimo alodinija. Predstavljajte si, da vas zaboli, ko vam pero leže na dlan. Če bi bili priča sunkovitemu odzivu bolečine na dreget peresa, a ne vedeli, da v ozadju tli bolezen, bi se nedvomno čudili. Odziv bi se zdel pretiran. Kot je morda pretiran tudi odziv, ki si ga dovoljujemo ob vsakodnevnem stresu.
Škodljiv. Razen kadar ni
Da mori, slišimo, da se ga je treba izogibati na vse kriplje, kajti le izogibanje zlodeju rodi mir telesa in duha. A dr. Kelly McGonigal, psihologinja in predavateljica na ameriški univerzi Stanford, ponuja drugačno rešitev. Njena knjiga Druga stran stresa, ki nosi podnaslov Zakaj je stres dober za nas in kako ga izkoristiti sebi v prid, pomaga doumeti, da je življenje veliko bolj darežljivo, če se za nekaj borimo, kot če pred nečim bežimo. Vrnimo se k peresu in alodiniji. Pri bolezni ne moremo zbrati odziva na dražljaj, pri stresu pa lahko. »Kljub splošno sprejeti ideji, da je stres slab,« piše avtorica v svoji knjigi, »raziskave pripovedujejo drugačno zgodbo: stres je škodljiv, razen kadar ni.«
Naj stvari so tri
Stres pomeni tveganje za zdravje? Razen kadar se ljudje trudijo za skupno dobro. Kaj pa umrljivost? Problem, razen kadar imajo občutek smiselnosti življenja. Tveganje za depresijo? Razen kadar ljudje vidijo korist v svojih bitkah. V knjigi avtorica zapiše, da je stres najbolj škodljiv, kadar držijo tri stvari: kadar se zaradi stresa počutite nesposobne, kadar vas izolira pred drugimi, kadar se zdi popolnoma brezsmiseln in nasprotuje vaši volji. Ob tem ne smemo pozabiti na bistveno, in sicer da lahko vsa negativna stanja stresa preobrazimo v povsem drugačno izkušnjo.
Življenje dveh plati
Dvom lahko nadomesti samozavest, strah postane pogum, izolacija se spremeni v povezanost in trpljenje porodi smisel. In vse to, ne da bi se morali odkrižati stresa in ga razumeti kot sinonim za vsesplošno zlo. Pojem, ki si ga je vredno zapomniti, je – miselna intervencija. Sestavljena je iz treh delov: učenja novega načina razumevanja, izvajanja vaje, ki človeka spodbuja k sprejetju in uporabi nove miselnosti, in nudenja priložnosti, da podeli svojo idejo z drugimi. Razumeti, kaj točno se vam dogaja, katere vrste stres vas pesti, je tisto, kar naredi vso razliko med izzivom in grožnjo.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: