Kako pomemben je začetek šole za nadaljnji uspeh
Tu je novo šolsko leto, ki se ponavadi začne sproščeno, vznemirljivo in v pričakovanjih, kaj nam prinaša. V prvih dneh in tednih še ne razmišljamo o strategijah učenja, tudi ocene nas še ne skrbijo. A hitro pridejo tudi testi, ustno preverjene znanja in pri nekaterih tudi prvi neuspehi.
Če se pred leti ni dajal poudarek različnim strategijam učenja, sedaj vemo, da je teh res veliko in da le en način utrjevanja znanja ne deluje pri vseh.
»Pomembno je razumeti, da je branje ključna začetna točka učenja, ki pa se mora nadaljevati z drugimi strategijami, na primer z mnemotehnikami in bralno-učnimi strategijami, v kombinaciji z dobro načrtovanim procesom obdelave in ponavljanjem pridobljenih informacij. Pri tovrstnem učenju lahko uporabimo tudi telo – kinestetično učenje. Posamezne informacije na primer ponazorimo z gibi in si jih zapomnimo na določenem delu telesa, ki nam služi kot priklicna točka informacij,« je v intervjuju povedal Blaž Povše, mag. profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, študent doktorskega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in ustanovni direktor diagnostično-svetovalnega Centra Motus.
Že od začetka spodbujajmo samostojnost
Povše pravi, da je strategij ogromno, niso vse za vsakogar, cilj vseh pa je enak – otroka usposobiti, da zmore šolske obveznosti opravljati samostojno. Starši morajo ločiti med spodbujanjem otroka in pretiranim vpletanjem.
»Spodbujanje pozitivnega odnosa do učenja in razvijanje samoregulacijskih veščin lahko pomaga otrokom pri razvoju trajnih učnih strategij in reševanju izzivov. Že ob začetku šolanja naj zato starši spodbujajo otroke, da čim več stvari naredijo samostojno, pomagajo pa jim le tam, kjer vidijo, da je to resnično potrebno,« pravi Blaž Povše in dodaja:
»Predolgo in preintenzivno nudenje pomoči se namreč lahko začne kazati kot začaran krog. Otrok ponotranji, da bo pomoč vedno na razpolago, tudi če je v resnici ne potrebuje, zaradi česar niti ne zmore razviti veščin samostojnega učenja. Pri otrocih, ki pomoč resnično potrebujejo, pa naj bo zmanjševanje nudenja pomoči postopno in bolj ciljno usmerjeno.«
Sodobni otroci se pogosto srečujejo z motnjo pozornosti, velike izzive predstavljajo tudi težave, ki so posledica pretirane uporabe elektronskih naprav. Za urjenje pozornosti bo otroku zagotovo pomagalo poslušanje zgodb, sestavljanje sestavljank in kock, risanje … In seveda omejevanje časa pred zasloni.
Zato lahko že pri najmlajših otrocih mišljenje in pomnjenje krepimo tudi z aktivnim prebiranjem zgodb in pravljic, recimo, da otroka po prebranem vprašamo, kaj mu je bilo v zgodbi všeč, kaj mu ni bilo, kako bi sam ravnal na mestu glavnega junaka …
PREBERITE ŠE -> Kako se starši ponovno povežemo z odtujenim najstnikom
Krepimo močna področja
Zanimiv pristop, na katerega morda pomisli premalo staršev in v resnici spodbuja otrokovo samozavest, izhaja iz misli priznanega avtorja Deepaka Chopre, ki pravi, da če je otrok slabši v matematiki in odličen v tenisu mu ne priskrbimo inštruktorja matematike, temveč teniškega trenerja.
Blaž Povše se v določeni meri s tem strinja. »Pri delu z otroki je treba izhajati iz otrokovih močnih področij, ne smemo pa tudi pozabiti na razvijanje področij, kjer otrok morda ni tako močan in uspešen. Sam zagovarjam trditev, da je treba dati poudarek na obe področji, saj tako lahko otroku omogočimo dokaj skladen in z vrstniki primerljiv razvoj ter več možnosti za poklicno in prostočasno udejstvovanje v času odraslosti. Treba je upoštevati tudi zahteve učnega načrta in šole, kar je navadno razlog za potrebo po inštruktorjih.«
»Predvsem mislim, da je tukaj pomembno nasloviti način komunikacije, ki ga uporabljamo pri govoru o šibkih in močnih področjih. Zagotovo ni dobro, če izpostavljamo šibkejše matematične veščine kot problematične in matematiko nato vedno naslavljamo kot ’’problem’’. S tem nižamo otrokovo motivacijo za učenje matematike in povečujemo občutek strahu, ki se na primer pojavlja pred ocenjevanji iz matematike,« pravi sogovornik in v intervjuju, ki ga lahko preberete TUKAJ. V njem Blaž pove, kako se v takem primeru lotiti spodbujanja pri matematiki.
