Zakaj do premožnejših čutimo zavist (in kako to vpliva na naše življenje)
Marsikdo zavida bogatim, saj pogosto bogastvo povezujemo s srečo. Toda zavist, ki jo čutimo do drugih, nas lahko ovira in vodi v razočaranje. Psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka dr. Sabina Prah pojasnjuje, od kod izvira občutek zavisti in kako ga lahko obvladujemo.
»Zavist je neprijetno čustvo, ki ga posameznik doživlja, kadar oceni, da ima nekdo drug nekaj, kar si tudi sam želi, vendar tega nima, recimo lastnosti, spretnosti, status, tudi bogastvo. Je posledica primerjanja z drugimi, zato jo z večjo verjetnostjo doživljajo tisti, ki so bolj nagnjeni k določanju lastne vrednosti ob primerjanju z drugimi,« razloži psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka.
Primerjanje z drugimi je v sodobni družbi skorajda neizbežno, k čemur so prispevala tudi socialna omrežja.
»Nekateri so k primerjanju lahko bolj podvrženi, ker so bili med odraščanjem tega konstantno deležni s strani staršev ali drugih pomembnih odraslih, zagotovo pa k temu pomembno prispeva tudi socialno okolje in dandanes vse bolj tudi socialna omrežja,« pojasnjuje dr. Sabina Prah.
Nezdrava samopodoba
Toda primerjanje z drugimi ni nujno škodljivo. »Posamezniku lahko nudi povratno informacijo, kje se nahaja glede na neki standard oziroma normo. Ocene so primer takšnega standarda na akademskem oziroma učnem področju. Ta informacija je posamezniku lahko v spodbudo, da se aktivira, potrudi in posledično z večjo verjetnostjo dosega boljše rezultate. Če se, seveda, primerja z nekom, ki je nekoliko 'boljši'. Če se primerja z nekom, ki je 'previsoko', ga to lahko ohromi, da obupa, ali pa se po drugi strani pretirano žene, kar ga lahko obremenjuje in izčrpava ter vodi v neželene ali nezdrave izide,« pravi psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka.
Dr. Sabina Prah pravi, da ima pomembno vlogo pri primerjanju z drugimi samopodoba.
»Posameznik z zdravo samopodobo bo bolj odporen na zunanje kriterije, njegova lastna vrednost bo bolj trdna in stabilna. Posameznik z nezdravo samopodobo pa bo z večjo verjetnostjo določal svojo vrednost glede na zunanje kriterije, kot je recimo videz ali materialne dobrine. »
PREBERITE ŠE -> Smehljanje do onemoglosti (ali prikrite pasti tega, da ste vedno prijazni)
Zavist lahko ozavestimo
»Za to, da bi razumeli sovražnost do bogatih, moramo najprej razumeti občutek zavisti,« je v kolumni za Delo pred leti zapisal Zoran Milivojević.
»Kot vsako čustvo ima tudi zavist svojo funkcijo – sporoča nam, kaj je tisto, kar opazimo pri drugem in si želimo tudi sami. S tega vidika nas usmerja k želenemu in nas motivira, da se v tej smeri aktiviramo in želeno dosežemo. Kadar pa nas preplavlja, razjeda in načenja našo samopodobo ali ustvarja težnjo drugemu škodovati, začne škodovati tudi nam,« pravi dr. Sabina Prah.
Psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka predlaga, da zavist ozavestimo.
»Prvi korak je že, da jo ozavestimo, da jo doživljamo: 'Čutim zavist, da si Ana lahko privošči potovanje v tuje kraje.' Ob tem lahko ozavestimo, kje in kako je zavist čutiti v telesu. Vprašamo se lahko, kaj se skriva za to zavistjo, katera želja. Je zavist posledica neutemeljenega primerjanja in si tega sami pravzaprav niti ne želimo, ali gre za našo pristno željo? V prvem primeru si lahko dovolimo, da zavist spustimo, ker nam ne koristi. V drugem primeru pa nam je tuja izkušnja lahko za zgled, da so naše želje uresničljive in lahko začnemo raziskovati in načrtovati, kateri koraki nas lahko pripeljejo do želenega cilja.«
»Na ta način se od svojega doživljanja nekoliko distanciramo in zavzamemo do njega bolj kritičen odnos, kar zmanjšuje verjetnost, da bi nas zavist preplavljala«, pravi dr. Sabina Prah in doda, da lahko nekateri to naredijo sami, medtem ko potrebujejo drugi pri tem strokovno pomoč.
»Nekateri posamezniki lahko ta proces izpeljejo sami, nekateri se pri tem obrnejo na strokovnjake, recimo psihoterapevte, ki se v ta fenomen bolj poglobimo in morebitno destruktivno zavist preoblikujemo v bolj konstruktivno, ki spodbuja posameznikov zdravi razvoj.«
Kadar smo v težki situaciji, nas primerjanje z drugimi lahko le še dodatno obremenjuje, zato je priporočljivo, da med kriznimi obdobji čim manj časa namenimo socialnim omrežjem.
»Vsi imamo slabše trenutke ali trenutke, ko smo v 'slabši koži'. Takrat je povsem razumljivo, da se hitreje zgodi, da se aktivira negativno razmišljanje – da se primerjamo ali drugemu želimo slabo. V ozadju se skriva nezadovoljstvo s seboj in/ali svojim stanjem. To je lahko priložnost, da ozavestimo, kaj pogrešamo pri sebi ali zase in kaj lahko naredimo, da si to damo,« pravi dr. Sabina Prah.
Osredotočiti se nase
Če smo nezadovoljni in imamo občutek, da se drugim dogajajo dobre stvari, le nam ne, je naša samopodoba ogrožena.
»Stremljenje k ekstremom in popolnosti nikakor ne odraža zdrave samopodobe, ampak je zdrava samopodoba zmerna mera lastne vrednosti. Smiselno bi bilo, da jo začnemo graditi na notranjih atributih – na kaj pri sebi smo ponosni, v čem smo dobri, kakšne talente imamo, za kaj pri sebi smo lahko hvaležni, kaj že imamo in ne toliko na tem, kaj materialnega imamo oziroma česa nimamo,« pojasnjuje psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka.
»Zdrava samopodoba in zdrav občutek lastne vrednosti pomeni, da ima posameznik čim bolj realno predstavo o samem sebi, ki pa naj bo v večji meri osredotočena na dobro, na prednosti. Ker se v vsakem posamezniku skriva tudi del slabega in celo grdega, pa je nujno, da posameznik pri sebi prepozna tudi pomanjkljivosti, ki jih lahko vidi kot priložnost za napredek,« pravi dr. Sabina Prah.
PREBERITE ŠE -> Po smrti moža sem spoznala resnico o svoji družini, otrokom je mar samo za denar
Psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka svetuje, da na list papirja zapišemo čim več lastnih 'plusov' in vsaj nekaj 'minusov'; poudarek je na tem, da je prvih petkrat več kot drugih. Če imamo omenjen seznam ali listek z afirmacijami, recimo. 'Sem dovolj sposoben oziroma vreden ljubezni', na vidnem mestu, bomo to večkrat ozavestili in sčasoma ponotranjili.«
»Pomagajo pa lahko tudi meditacije sprejemanja samega sebe, vizualizacija samozavestnega sebe, trening (ne)verbalnega samozavestnega izražanja - dostojanstvena, odprta telesna drža, očesni kontakt z drugimi, asertivno izražanje svojega mnenja, udejstvovanje v dejavnostih, ki nas napolnjujejo in v katerih smo dobri,« pravi dr. Sabina Prah.
Z navedenimi tehnikami bomo občutke zavisti lažje obvladovali. »Tako se fokus zavestno preusmerja na nas in manj na druge. Še vedno pa bodo prišli trenutki, ko bomo občutili nezadovoljstvo s seboj in zavist do drugih, vendar se bodo pojavljali manjkrat, v manj intenzivni obliki in za krajši čas,« doda psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka.
