Zato imajo bivši partnerji takšen vpliv nad nami
Ste se kdaj vprašali, zakaj nekatere izmed nas še vedno tako privlačijo bivši partnerji. In kako to, da se tudi po stoterem razočaranju ali celo zavedanju, da je šlo za izredno škodljiv odnos, določeni ljudje nikakor ne morejo upreti magnetizmu bivšega?
Pri tem niti ni nujno, da ste romantična oseba, ki zaslepljeno verjame, da lahko ljubezen premaga vsako težavo, saj se tudi izredno racionalnim ljudem dogaja, da jih nekdanji partner posrka nazaj v svoj vrtinec.
Psihološke raziskave pa so pokazale, da na tako imenovano pogrevanje pretekle zveze (relationship churning) niso imuni niti poročeni ljudje, in da je fenomen vračanja k bivšim partnerjem prisoten v vseh starostnih skupinah, od najstnikov do starejših oseb.
Da skočimo nazaj v zvezo z bivšim namreč, ni nujno, da smo neizkušeni v ljubezni in se zato ves čas vrtimo okoli ene in iste osebe. Bivši partnerji nas privlačijo, ker so pri tem v ozadju na delu močni nevrološki in psihološki mehanizmi, za Psychology Today razlaga ameriška psihoterapevtka Katherine (Schreiber) Cullen.
Bivši kot droga
Eden takšnih je dopaminski naval, ki ga doživljamo v partnerski zvezi in deluje podobno kot na odvisnike vpliva droga. Ko se zaljubimo, namreč določeni centri v naših možganih, ki so odgovorni za nagrajevanje, motivacijo in užitek, postanejo preplavljeni s tako imenovanim hormonom sreče, kar pomeni, da se v družbi partnerja počutimo srečni, zadovoljni in potešeni.
Sčasoma lahko tovrstne poplave dopamina v naših možganih ustvarijo nekakšen nevrološki odtis, ki naše vedenje usmerja k tistim praksam, ki so nam doslej prinašale dopaminski naval, pravi Cullenova.
Raziskave so pokazale, da partnerji na nas pustijo poseben nevrološki odtis, ki dopamin sproža samo ob stiku s to osebo, ne pa tudi z drugimi ljudmi ali dražljaji, iz česar sledi ugotovitev, da simpatija ali ljubimec na nas lahko resnično vpliva kot droga, razloži ameriška psihoterapevtka in pravi, da je vse v najlepšem redu, dokler smo z osebo skupaj, ko se razidemo, pa nastopijo težave.
Zato ni nič čudnega, zakaj ob stiku z bivšim doživimo naval čustev sreče, v naših možganih se je namreč sprožil nevrološki mehanizem iz preteklosti. Kot pri odvisnikih od droge pa ob ponovni aktivaciji nevrološkega odtisa obstaja velika nevarnost, da zapademo nazaj v odvisniški odnos, in se vrnemo v odnos z bivšim, čeprav morda imamo zelo tehtne razloge, zakaj smo ga prekinili.
Bivši namesto prebolevanja
Še en močan razlog, zakaj se vračamo k bivšim partnerjem, je, ker se s tem želimo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom, ki nastopijo po razhodu. Povsem naravno je, da v življenju iščemo poti, ki so najmanj neprijetne in bolj udobne, in obuditev odnosa z bivšim se pogosto zdi precej lažja izbira kot pa prebolevanje in iskanje nove sorodne duše, meni Cullenova.
To drži tako za osebe, ki se po koncu partnerske zveze počutijo osamljene in ne zahajajo v družbo, kot tudi za tiste, ki se aktivno zaženejo v iskanje novega partnerja, a na zmenkih doživijo razočaranja.
V takšnih trenutkih nam stik z bivšim lahko začasno prežene neprijetna čustva, vendar pa to še ne pomeni, da bo ta občutek trajal večno in da je skok nazaj v zvezo z bivšim dobra dolgoročna ideja, piše ameriška psihoterapevtka.
PREBERITE ŠE -> Bivši mož mi nalašč nagaja in greni življenje
Celjenje ran z bivšim
Bivši lahko imajo velik vpliv tudi na osebe, ki v odnosih z drugimi razvijajo anksiozni tip navezanosti, opozarja psihoterapevtka. To so osebe, ki rade posnemajo vedenje svojih partnerjev. Takšna strategija sicer zbliža osebi in okrepi intimo, vendar pa je zelo tvegana, ko pride do razhoda.
Osebe z anksioznim tipom navezanosti, ki posvojijo partnerjeve lastnosti, namreč po odhodu partnerja pogosto čutijo, kot da so izgubile del sebe oz. del svoje identitete, zato je zanje še toliko bolj mamljivo, da se vrnejo k bivšemu, ker to na neki način občutijo kot zacelitev, čeprav jim je odnos morda zadajala številne čustvene ali fizične rane, pravi Cullenova.
Če želite preboleti, morate narediti to
Obuditev partnerske zveze z bivšim seveda ni nujno vedno slaba ideja, tu in tam se zgodi, da sta obe osebi vsaka zase osebnostno dozoreli ali predelali svoje težave, ter, ko se v drugo ponovno najdeta, zmoreta na novo zgraditi boljši odnos. V takšnih primerih je vrnitev k bivšemu lahko dobra poteza.
Drugače pa je, če se vrnemo (ali kar naprej vračamo) k osebi, za katero globoko v sebi vemo, da ni prava za nas, ali nas celo čustveno ali fizično zlorablja. Če se nam dogaja to, je dobro, da ozavestimo mehanizme, ki so na delu v ozadju, saj nam bo razumevanje le teh pomagalo, da se lažje upremo želji po obuditvi zveze.
Prebolevanje bivšega partnerja je proces, ki se ne zgodi čez noč, in kot odvisniki potrebujejo odvajanje od droge, tudi naši možgani za zacelitev nevroloških poti potrebujejo čas stran od te osebe (študije na ljudeh kažejo, da se to zgodi po približno treh mesecih).
Psihoterapevtka Katherine (Schreiber) Cullen pa pri tem še svetuje, da smo pri »odvajanju« od bivšega resnično dosledni, saj nas danes na pot skomin lahko zapeljejo že objave na družbenih omrežjih. Če želite postati resnično imuni na čare bivšega, ga zato ne zalezujte več na spletu, ampak vsaj začasno kliknite na gumb »unfriend« ali »unfollow«.
