Živa Kraigher: Slovenka, ki je s plesom opozarjala na grozote vojne
Živa Kraigher je bila naša prodorna plesna učiteljica in koreografinja, ki jo uvrščamo med pionirje sodobnega plesa. Nad sodobnim plesom se je navduševala in ga poučevala v času, ko je ta veljal za necenjenega in celo pohujšljivega.
Njene težnje so bile usmerjene tudi v to, da bi slovenski sodobni ples postal prepoznaven tudi na mednarodni ravni, kar ji je do določene mere tudi uspelo.
Za Kraigherjevo pravijo, da je bila oseba močne volje in precej kljubovalne narave. Zase je včasih v šali rekla, da jo je utrdila burja. Svoja otroška leta je namreč preživela v Ilirski Bistrici, kjer ta ne prizanaša.
Za svoje delo je leta 1984 prejela tudi Žagarjevo nagrado, leta 1989 pa je v Cankarjevem domu zasnovala plesni večer Hommage Meti, po katerem je ime dobila plesna manifestacija Živini plesni dnevi. Ti so redno potekali več let zapored, na njih pa se je prikazovalo plesno ustvarjalnost mladih.
PREBERITE ŠE -> Burno življenje in tragična smrt cesarice Sisi: tašča je kruto posegala v njeno zasebnost
V sodobni ples se je zaljubila na prvi pogled
Živa Kraigher se je rodila 16. junija 1920 v Ilirski Bistrici očetu Antonu, ki je bil zaposlen kot notar, in mami Mariji Jakše. V Ilirski Bistrici je preživela otroška leta, kasneje pa se je z družino preselila v Ljubljano, kjer je obiskovala gimnazijo.
Z modernim plesom je prvič prišla v stik, ko ji je bilo 15 let. Dejala je, da je šlo za ljubezen na prvi pogled. Tedaj je začela obiskovati plesno šolo Mete Vidmar, ki je poučevala moderni umetniški ples v slogu Mary Wigman.
Po zaključku srednje šole je šla študirat na ljubljansko univerzo in vpisala študij slavistike. Tam se je pridružila levičarskemu študentskemu gibanju Slovenski klub. Ob začetku druge svetovne vojne je s študijem prekinila in se vključila v boj proti italijanskemu in nemškemu okupatorju.
Med vojno je kljub prepovedim še naprej plesala, ples pa je bil hkrati njeno orodje, s katerim je opozarjala na grozote širjenja nacizma. Tedaj je namreč začela ustvarjati plesno solo točko Upor, v kateri je prikazala svoje doživljanje narodnoosvobodilnega boja. Ta plesna predstava še danes velja za eno najpomembnejših del na področju sodobnega plesa. S svojimi učenkami jo je uprizarjala še leta po zaključku vojne.
Kraigherjeva je med drugo svetovno vojno postala članica Komunistične partije Slovenije in Zveze komunistične mladine Jugoslavije, jeseni 1943 pa je odšla med partizane. Po vojni je postala mati samohranilka, hkrati pa se je znašla v finančni stiski. Bila je aktivna v okrožnem komiteju Komunistične partije Slovenije Ljubljana, pomagala pa je tudi pri obnovi plesne šole Mete Vidmar. Od leta 1963 dalje je poučevala na Zavodu za baletno in glasbeno izobraževanje, kjer je odprla tudi oddelek za izrazni ples.
Ustanovila je Studio za svobodni ples
Kot učiteljica je poučevala različne smeri plesa, število njenih učencev pa je vse bolj raslo. Z njimi je večkrat gostovala tudi v tujini. Redno je pripravljala plesne produkcije, organizirala plesne večere in snovala plesne koreografije za različne priložnosti (gledališče, televizija).
Poleg tega si je prizadevala za ustanovitev šole modernega plesa, kjer bi svoje znanje lahko nadgrajevale profesionalne plesalke, koreografinje in plesne pedagoginje. Sicer pa je sestavila učne načrte za pouk plesa v osnovni šoli in pisala kritike s plesnega področja.
Svoje plesno znanje je izpopolnjevala tudi v tujini; med drugim v Berlinu, Parizu in Dresdenu. Leta 1973 je ustanovila Studio za svobodni ples, ki ga je kasneje predala svojim zvestim učenkam. Vanj so zahajali tudi številni slovenski koreografi in plesalci.
Tudi po upokojitvi je bila delno še vedno aktivna na svojem področju; bila je mentorica številnim mladim ustvarjalcem. V svojem življenju je napisala tudi dve knjigi.
Prva z naslovom Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (1941-1945) je v dveh delih izšla leta 2002 in obravnava zgodovinsko dogajanje, leta 2017 pa je izdala knjigo Ko se zgodi ples, v kateri je obrazložen postopek nastajanja koreografije, vsebina pa je obogatena tudi s številnimi slikami.
PREBERITE ŠE -> Življenje Duše Počkaj, ene naših največjih igralk: Na odru je doživela srčni infarkt
Izjemna učiteljica, ki je podpirala iskanje lastnega izraza
Kaj so o Živi Kraigher rekli tisti, ki so jo bolje poznali? Vilma Rupnik, ki je prav tako delovala kot plesna učiteljica in koreografinja, je zanjo dejala, da je bila kot ustvarjalka plesa in plesna pedagoginja unikatna. Pri svojem delu je bil pravična in natančna, plesu pa je resnično posvetila svoje življenje.
Njene nekdanje učenke so dejale, da je bila izjemna učiteljica, ki je podpirala ustvarjalnost. Svoje učenke je učila, da morajo biti vztrajni in natančni, pri plesu pa naj bi iskali svoj lasten izraz.
Kraigherjeva je veljala za toplo osebo, ki so jo imeli njeni učenci radi, kljub temu da je bila pri poučevanju tudi zahtevna in stroga. Njeno življenje se je zaključilo 20. maja 2011 v Ljubljani.
