Samo Zver: Če hodim sključen, me vprašajo, kaj mi je. Sključenih strežnic in sester marsikdo sploh ne opazi

Slovenski zdravniki še nikoli niso stavkali tako dolgo kot zdaj in nič ne kaže, da bi kmalu dosegli sporazum. Do stavke je kritičen priznani zdravnik Samo Zver, ki je v intervjuju za Nedelo jasno povedal, zakaj ni med stavkajočimi zdravniki.

»Da kot skupnost zdravnikov lomimo svoja pričakovanja na hrbtih bolnikov, se mi ne zdi prav. Bolniki niso tukaj zato, ker bi hoteli biti, že tako jim je neprijetno. Ni prav, da jih še dodatno obremenjujemo. Morda kdo pravi, da je za hudo bolne poskrbljeno, vendar človek svoje zdravstvene težave zaznava subjektivno. Za nekoga je huda zdravstvena težava, če mu odtrga nogo, za nekoga drugega, če ima vraščen noht na palcu. Če si zdravnik, mora biti prioriteta bolnik,« pravi dr. Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega kliničnega centra.

Kot že večkrat je tudi tokrat izpostavil prav vse člene v verigi slovenskega zdravstva, na mnoge se namreč prevečkrat pozabi. Tako se je nanje pozabilo tudi pri tej stavki. »Zdravniki ne moremo delovati izven verige, katere del smo. Če ni strežnice in srednje sestre, bo bolnik ležal v poscani sobi in postelji. Če ni diplomirane sestre, ne bo dobil terapije. Če ni zdravnika, ne bo nihče predpisal terapije. Če ni administratorke, ne bo šel domov, ker ne bo dobil odpustnice. Če poči, je vseeno, kje poči. Zato moramo poskrbeti za vse. Ne glumim nekega altruista, ampak do teh opažanj prideš, če nisi ravno slep.«

Glede upravičenosti zahtev Fidesa pravi, da zagotovo marsikdo dela veliko več, kot je treba.

»Nekateri dela enostavno ne morejo opraviti. Strežnic, srednjih sester nihče ne vpraša, ali zmorejo ali ne. Pričakuje se, da je delo narejeno. Če hodim jaz sključen, me drugi vprašajo, kaj mi je, ali mi lahko pomagajo. Strežnic in sester, če hodijo sključene, marsikdo sploh ne opazi. Hočem reči, da moramo poskrbeti za vse.«

Sestre in strežnice ne povedo, katere tečaje obiskujejo otroci

Znan je kot oseba, ki na vse gleda enako. Takšne odnose je vzpostavil tudi na oddelku za hematologijo. »Od nekdaj smo gojili dobre medosebne odnose. Zame sta strežnica in predstojnik, kar sem sicer zdaj jaz, enaka. Z vsemi se enako pogovarjam, vsi so del ekipe. Enako s sestrami. Odnosi morda niso tako prešerni kot pred leti. Verjetno je veliko škode povzročil covid, ko smo se umaknili vsak za svoje barikade, vendar mislim, da je klima še vedno drugačna kot na večini drugih oddelkov.«

O plačah je povedal: »Marsikomu se zdi, da je podplačan, vendar nam gre razmeroma dobro. Včasih pijem kavo in se pogovarjam z našimi sestrami in strežnicami. Beseda nanese tudi na otroke in poveš, da tvoj hodi na nemščino ali angleščino, kam gre poleti …

One ne povejo, kam gredo njihovi otroci, ampak rečejo, da bi ga tudi poslale, pa ga ne morejo, ker nimajo denarja. Eden od vzrokov, da sem šel v hematologijo, je bil, da sem dal s tem svojim otrokom možnost, da so dobili dodatna znanja, izobrazbo. Če se je hotel naučiti risati, je lahko šel na tečaj, lahko je šel na tečaj plavanja, da se je naučil plavati pravilno. To ogromno pomeni.«

Spregovoril je tudi o svoji politični veri, o tem, kaj se dogaja na zavodu za transfuzijsko medicino in tudi o svojem zdravstvenem stanju. Intervju si v celoti lahko preberete TUKAJ - na Delo.si.