Prva Slovenka, ki je uspela v Hollywoodu: Po številnih zavrnitvah so se ji uresničile sanje
Rojena je bila kot Rozalija Sršen, kasneje pa se je, da bi bilo njeno ime v Ameriki lažje izgovorljivo, preimenovala v Zallo Zarana. Še pred začetkom prve svetovne vojne se je odločila za selitev v Ameriko, kjer si je nato prizadevala postati hollywoodska igralka.
Njena pot ni bila lahka, ob številnih neuspelih poskusih je že skoraj obupala, naposled pa se ji je le nasmehnila sreča in dobila je manjšo filmsko vlogo, ki ji je odprla vrata do drugih priložnosti. Nastopila je v 20 hollywoodskih filmih.
S pojavom zvočnega filma se je njena kariera končala, saj s svojim znanjem angleščine ni mogla konkurirati ameriškim igralcem. Tedaj se je poročila in z možem sta živela v vili, ki jo je z denarjem, zasluženim od igre, sama kupila in uredila. Imela je tudi številne hobije: igranje golfa, kopanje, jahanje, branje pianina, risanje in pisanje krajših gledaliških iger.
»Bilo je težko, saj sem romala dan za dnem od enega studia do drugega.«
Zalla Zarana se je rodila 16. julija 1897 v Žužemberku. Njena mama Rozalija je prihajala iz Sadinje vasi, oče Matija pa je bil zaposlen kot sodni pisar v avstrijski državni upravi in zaradi narave njegovega dela se je družina pogosto selila. Zalla je otroštvo in mladost preživela v Vipavi, nato pa je z družino odšla živet v Ljubljano.
Že zgodaj se je začela v njej porajati želja, da se poda v Hollywood in postane igralka. Svojim sanjam je prisluhnila leto dni pred začetkom prve svetovne vojne, ko je pri svojih 17 letih zbrala pogum in se odselila iz družinskega okolja k teti v Ameriko.
Tam se je najprej lotila izobraževanja; učila se je tipkanja, knjigovodstva, v sklopu večerne šole pa še angleškega jezika, kar ji je omogočalo, da se je lahko zaposlila v trgovinski dejavnosti. To seveda ni bil njen končni cilj, je pa na tak način prišla do lastnega zaslužka, zaradi česar se je lahko osamosvojila.
Leta 1917 je zaznala, da je prišel čas za odselitev od tete, ki ji je nudila začasno bivališče. Tako se je s prijateljico podala iz San Francisca v Los Angeles, kjer si je prizadevala navezati stik s filmskimi studii in dobiti svojo prvo vlogo.
O tistem obdobju je kasneje dejala: »Takrat mi je bilo v resnici težko, saj sem romala dan za dnem od vrat do vrat, od enega studia do drugega, a vse zastonj, vrata so ostala trdno zapahnjena pred mano. Skoraj sem že obupala in opustila vse sladke nade in sanje, ko sem po dolgem trudu in naporu vendarle dobila prvo ponudbo. Bilo je to leta 1918.«
PREBERITE ŠE -> Tragično življenje princese Diane: To je tisto, kar je skušala doseči s svojimi dejanji
Prijateljevala tudi s Stanom in Oliom
Končno se ji je torej nasmehnila sreča in svojo prvo, sicer epizodno, vlogo je dobila kot vročekrvna španska plesalka v filmu Ogenj Jukona. Snemanje je trajalo le dva dni, vendar je bilo to dovolj, da je bila opažena. Režiser Victor L. Schertzinger je bil navdušen nad njo, zato ji je ponudil vlogo v filmu Dekle iz nižine, ki ga je snemal v tistem času.
Tako so se ji začela odpirati vrata v svet Hollywooda in ravno takrat, ko je kazalo, da bodo stvari kmalu stekle same od sebe, je Zalla Zarana hudo zbolela za špansko gripo. Tedaj se je bila primorana vrniti v svojo domovino, da si je lahko opomogla. Preselila se je k staršema, ki sta tedaj živela v Kranju. Ko je v roku slabega leta okrevala, je zopet zapustila Slovenijo.
Nekaj časa se je zadržala na Dunaju, v Pragi in Berlinu, vendar pa jo je pot kaj kmalu spet ponesla v Ameriko, tokrat v Kalifornijo.
Takoj ob vrnitvi v Hollywood si je spremenila ime in postala Zalla Zarana. Njeno rojstno ime Rozalija Sršen je bilo namreč v tujini težko izgovorljivo, za priimek Zarana pa se je odločila, ker gre za nekakšno izpeljanko iz maminega dekliškega priimka Zoran. V Ameriki je nekaj časa delala kot fotomodel in pozirala slikarjem, kasneje pa jo je ponovno zaneslo v svet filma.
Poznala je vse več ljudi iz filmske industrije. Med drugim je prijateljevala s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem, ki sta bila sicer bolj znana kot Stan in Olio. Svojo prvo pomembnejšo vlogo je dobila v filmu Kolo sreče. Njeno igralsko kariero so zaznamovali tudi filmi Vesela vdova, Kakšna je cena ljubezni, Tatica src, Krila in nekateri drugi. Nastopila je v 20 nemih filmih. Najraje se je prelevila v eksotične karakterje in usodne ženske, sicer pa je nastopila v dramah, vesternih in romancah.
PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki je preživela koncentracijsko taborišče in zavarovala Triglavski narodni park
Po koncu kariere se je poročila in živela v svoji vili
Do leta 1928 je bila posneta večina filmov, v katerih je igrala. V svoji karieri sicer nikoli ni dobila glavne vloge. Igrala je v nemih filmih, in ko je te zamenjal zvočni film, je bilo Zalline kariere konec. Evropski igralci namreč niso mogli več konkurirati z Američani, ki jim je bila angleščina materni jezik. Sama je sicer dejala, da so zvočni filmi zanimivi in veliko obetajo.
Po koncu svoje igralske kariere se je poročila z bogatim ameriškim trgovcem z železom Teom Lohmanom. Zakonca sta živela v vili na losangeleški aveniji Fuller, ki jo je Zarana kupila in uredila z denarjem, ki ji ga je prinesla uspešna igralska kariera.
Leta 1944 je Zarana postala vdova in od tedaj naprej sta ji v vili, v kateri je bivala do konca življenja, družbo delala dva pritlikava kodra. Sicer pa je imela tudi številne hobije, ki se jih je redno lotevala; igrala je golf, se kopala, jahala, zahajala v kino in gledališče, doma pa je rada igrala pianino, brala, risala ali pa pisala krajše gledališke igre.
Umrla je 12. julija 1967, pokopana pa je bila v Ameriki. V njen spomin je sicer vklesan napis na družinskem nagrobniku Sršenovih na ljubljanskih Žalah. Eden Zallinih znanih citatov je: »Srce brez ljubezni se zdi kakor ura brez vzmeti.«