Prva Afroameričanka s pilotsko licenco: Njena tragična smrt je pretresla na tisoče oboževalcev

Bessie Coleman se je rodila 26. januarja 1892 v Teksasu in je imela kar 12 bratov in sester. Njena mama Susan Coleman je bila Afroameričanka, zaposlena kot služkinja, oče George Coleman pa je bil indijanskih in afroameriških korenin. Najemnino za zemljo, ki jo je obdeloval, je plačeval s pridelki. Ker je bil naveličan diskriminacije, ki jo je kot temnopolti doživljal v Teksasu, se je leta 1901 odločil za vrnitev v rojstno Oklahomo. Susan ni želela iti z njim, zato je z otroki ostala v Teksasu.

Bessie je med odraščanjem pomagala mami pri njenem delu, ki je obsegalo predvsem nabiranje bombaža in pranje perila. Na tak način je nekaj zaslužila. Uspešno je zaključila srednjo šolo, nato pa se je pri 18 letih vpisala na univerzo Colored Agricultural and Normal University v Oklahomi. Študij je morala kmalu opustiti, saj ni imela dovolj denarja za plačevanje šolnine.

Ko je bila stara 23 let, se je preselila v Chicago, kjer je nekaj časa živela z bratoma. Leta 1915 se je vpisala na Burnham School of Beauty Culture in se izučila za manikerko. Po pridobljeni izobrazbi je bila nekaj časa zaposlena v lepotnih salonih, kjer je izvajala manikiro. V tem času je potekala prva svetovna vojna in njeni brati so kot vojaki odšli v Francijo.

V Franciji pridobila licenco iz kaskaderskega letenja

Brat John je Bessie po vrnitvi iz Francije dražil, da je Francozinjam dovoljeno leteti z letali, medtem ko ona kot Američanka te možnosti nima. O letalstvu je tedaj začela intenzivneje razmišljati, saj jo je to že od nekdaj pritegnilo. Tako se je odločila, da se bo naučila leteti. Obrnila se je na številne letalske šole po državi, vendar je - ker je bila ženska, poleg tega pa še Afroameričanka - nobena ni želela sprejeti.

Naposled je sklenila, da se bo odpravila v Francijo in uresničila svoje sanje, vendar je morala najprej spisati prošnjo, in to v francoščini. Ker jezika pred tem ni znala, se je zgolj zato, da bo lahko oddala prijavo, vpisala na večerni tečaj francoščine. Naposled je bila sprejeta na letalsko šolo Caudron Brothers' School of Aviation in Le Crotoy, pri financiranju šolanja pa sta ji pomagala Robert Abbot, slavni afroameriški časopisni založnik in bankir Jesse Binga.

Mednarodno licenco pri tedaj zelo cenjenem podjetju Aeronautique International je pridobila že po sedmih mesecih izobraževanja. 15. junija 1921 je tako uradno postala pilotka, pri čemer se je specializirala v kaskaderskem letenju in padalstvu. S pridobljeno licenco se je nato vrnila v ZDA.

PREBERITE ŠE -> Življenje naše izjemne igralke: Živela na veliki nogi, starost pa preživela v revščini

Zaradi neverjetnih letalskih trikov so ji nadeli vzdevek Queen Bess

V ZDA je nato po cerkvah, gledališčih in šolah redno predavala o svojih letalskih trikih ter pri tem spodbujala ženske, še posebej Afroameričanke, da bi se tudi one naučile leteti. Vabila v ustanove, kjer je veljala diskriminacija do temnopolte rase, je odklonila. Njeni dve veliki želji sta bili, da bi imela svoje letalo in da bi odprla lastno letalsko šolo.

Pomemben dan za Colemanovo je bil 3. september 1922, saj je takrat izvedla svoj prvi let. Hkrati je bil to prvi polet v zgodovini, ki ga je izvedla Afroameričanka. Tedaj in kasneje je izvajala številne akrobacije, med drugim slavno osmico, po katerih je postala prepoznavna med ljudmi. Glas o njej pa se ni širil le v ZDA, ampak tudi po Evropi. Zaradi neverjetnih trikov z letalom so ji nadeli vzdevek 'Queen Bess'.

Leta 1923 je doživela svojo prvo letalsko nesrečo. Medtem ko je bila v zraku, je letalski motor nenadoma nehal delati, zato je Colemanova strmoglavila. Nesreča je bila kar huda, saj si je v njej zlomila nogo, počila rebra in dobila ureznine po obrazu. Vseeno se je po določenem času, ki si ga je vzela za okrevanje, znova postavila na noge in leta 1925 nadaljevala z letenjem.

Med testno vožnjo je strmoglavila in umrla

Kmalu po tem si je kupila lastno letalo tipa Jenny – JN-4 in se vrnila v rojstni Teksas, kjer naj bi nastopila pred množico ljudi. Ko je izvedela, da so organizatorji načrtovali dva ločena vhoda na prizorišče (enega za belce in enega za temnopolte), je udeležbo zavrnila. Organizatorji so se naposled uklonili njeni zahtevi in izvedli en skupni vhod. Tako je bilo vse pripravljeno na veliki dogodek.

Pred nastopom je bilo treba opraviti le še testni let. 30. aprila 1926 se je Colemanova skupaj z mehanikom Williamom Willsom podala v zrak. On je pilotiral, ona pa je bila na sopotnikovem sedežu, pri čemer ni bila privezana. Zaradi okvare motorja je letalo strmoglavilo, ker pa so bila takratna letala brez strehe, je Colemanova padla iz letala. Umrla je, stara zgolj 34 let.

Njena smrt je pretresla na tisoče njenih oboževalcev. Leta 1931 je združenje pilotov Challenger iz Chicaga v počastitev njenih dosežkov začelo organizirati tradicionalni vsakoletni prelet njenega groba. Po njej so bili poimenovani številni letalski klubi, leta 1995 pa je bila v njej spomin izdelana znamka z njeno podobo.

Njeni odmevni citati

»Besede 'ne' nisem sprejela za odgovor.«

»Če izpolnim vsaj nekaj svojih načrtov in želja, ne bom ničesar obžalovala.«

»Mislim, da je moja dolžnost, da tvegam svoje življenje, da se naučim leteti in spodbujam letenje med moškimi in ženskami naše rase, ki so na tem področju daleč za belci.«

»Starost o ženski ne pove ničesar. Najboljše melodije se igrajo na najstarejših godalih.«

»Odločila sem se, da poskusim. Poskusila sem in uspelo mi je.«

»Življenje je mogoče razumeti le za nazaj, vendar ga je treba živeti naprej.«

»Letalstvo je dokaz, da zmoremo z močno voljo doseči nemogoče.«

»Nebo ni meja, je samo začetek.«

»Za letenje sem se odločila, ker je to edini način, da je človek resnično svoboden.«

»Nikoli si nisem predstavljala, da bom navdihovala druge, vendar sem ponižna, da mi je to uspelo.«

»Pogum ni odsotnost strahu, temveč sposobnost premagati ga.«

»Strah pred padcem ne bi nikoli smel pretehtati želje po letenju.«

»Nikoli ne pustite drugim, da bi vam postavljali meje. Te so namreč le projekcije njihovih lastnih strahov.«

»Nobene sanje niso prevelike, če le imaš pogum, da jih uresničiš.«

»V zraku izginejo vse omejitve, vsi smo enakovredni.«

»Nisem vezana na omejitve iz moje preteklosti, temveč me naprej ženejo možnosti, ki jih ponuja prihodnost.«

»Verjamem v moč sanj, saj se tam začne naša veličastnost.«