Alice Herz Sommer je bila judinja, koncertna pianistka, učiteljica klavirja in za čas svojega življenja najstarejša oseba, ki je preživela holokavst (šele po njeni smrti so zgodovinarji ugotovili, da je najstarejša živeča žrtev holokavsta pravzaprav Yisrael Kristal, slaščičar poljsko-izraelskih korenin, ki je dočakal 113 let in Herz Sommerjevo preživel za tri leta).

Alice Herz Sommer je čas druge svetovne vojne preživljala v koncentracijskem taborišču Terezin, ki so ga v začetku vojne oglaševali kot kraj, kjer naj bi bil elitnejši sloj judov, kot so glasbeniki, slikarji in znanstveniki, varen pred grozotami, ki jih prinaša vojna. To so bile seveda le prazne besede. Kljub temu da v tem koncentracijskem taborišču res ni bilo toliko mučenj kot v katerih drugih in da je bilo judom celo dovoljeno prirejati koncerte in predstave, je veliko ljudi umrlo zaradi nečloveških razmer, v katerih so živeli. Veliko tamkajšnjih judov je bilo kasneje deportiranih tudi v druga koncentracijska taborišča, kjer so bili umorjeni.

PREBERITE ŠE --> Sonja Vrščaj, Slovenka, ki je preživela Auschwitz

Ne glede na grozote, ki jih je morala Sommerjeva prestajati v Terezinu, kjer je bila zaprta skupaj s sinom, se je trudila ves čas ohranjati optimizem in upanje na boljše dni. V taborišču je kot pianistka igrala na več kot 100 koncertih. Menila je, da je glasba tista, ki v ljudeh prebudi vero in jih privzdigne. Tudi kasneje v življenju je le malokomu povedala, kaj je prestajala v času vojne, temveč se je raje osredotočala na hvaležnost in lepe plati življenja, zelo rada pa je tkala pristne odnose z ljudmi. Do vseh je bila prijazna in je pomagala, če je bilo le v njeni moči. S svojo srčnostjo in z unikatnim pogledom na svet je lahko še danes marsikomu v navdih.

Kot otrok se je gibala v krogu znanih pisateljev

Rodila se je 26. 11. 1903 v Pragi, v Kraljevini Češki. Njen oče Friedrich Herz je bil trgovec, mama Sofie pa je bila visoko izobražena in se je gibala v krogu znanih pisateljev. Tako je bila družina v stiku z nekaterimi bolj znanimi ljudmi tistega časa, kot so Franz Kafka, Franz Werfel in Sigmund Freud. Alice je Kafko opisovala kot prijaznega in spoštljivega, vendar hkrati velikokrat zmedenega, saj je s težavo sprejemal tako male kot velike življenjske odločitve. Herzeva družina je pripadala nemško govoreči asimilirani manjšini judov. Alice je imela dve sestri – ena izmed njiju je bila njena sestra dvojčica - ter dva brata.

Pred drugo svetovno vojno je postajala Herz Sommerjeva kot pianistka čedalje bolj prepoznavna, saj je koncertirala po vsej Evropi. Po tem, ko so Prago zasedli nacisti, pa judom ni bilo več dovoljeno nastopati, zato je morala s tovrstnimi dejavnostmi prekiniti. Prav tako kot učiteljica klavirja ni več smela poučevati nejudovskih otrok.

PREBERITE ŠE --> Kako so nacisti kradli slovenske dojenčke: Tako sprevrženo, da še danes preveč boli

Leta 1931 se je poročila z Leopoldom Sommerjem, s katerim sta ustvarila odnos, poln spoštovanja in ljubezni. Rodil se jima je sin Stephan, ki so ga kasneje klicali Raphael. Če se je njihova družina pred prihodom Hitlerja na oblast zelo dobro razumela s sosedi in znanci različnih narodnosti in verske usmeritve, se je situacija malo pred začetkom vojne začela drastično spreminjati. Judje so bili namreč naenkrat obravnavani kot drugorazredni državljani, začeli so jih izločati iz javnega življenja. Tako se je nejudovsko prebivalstvo začelo bati, da bi lahko izobčenje doletelo tudi njih, zato so s številnimi prekinili stike.

Dejala je, da ji je glasba rešila življenje

V začetku druge svetovne vojne so večino judov deportirali v koncentracijska taborišča. Eno izmed njih je bilo taborišče Terezin, ki pa naj bi bilo drugačno od ostalih. Nacisti so zagotavljali, da je to namenjeno premožnejšim in uglednejšim judom ter da naj bi bili z bivanjem v njem zaščiteni pred grozotami, ki jih je prinašala vojna. Tako so se številni judje vanj preselili po svoji volji. Družina Sommer tovrstnim obljubam ni verjela, vendar so bili naposled leta 1943 tudi oni primorani zapustiti svoj dom. Alice in Raphael sta bila skupaj poslana v Terezin, Leopolda pa so deportirali v drugo koncentracijsko taborišče.

PREBERITE ŠE --> Navdihujoče življenje Ane Frank: Tako mlada je zapisala te modre besede

Herz Sommerjeva se je ves čas bivanja v Terezinu trudila, da bi sinu, ki je bil takrat še otrok, čim bolj olepšala dogajanje v taborišču. Želela ga je zaščititi pred vsemi grozotami in mu vplivati upanje, da bo enkrat tudi tega konec. Raphael je bil eden redkih otrok, ki je preživel to taborišče, medtem ko je Leopold v Dachauu zaradi tifusa umrl šest tednov pred osvoboditvijo taborišča. Kljub zelo slabim razmeram v Terezinu pa je bilo judom dovoljeno organizirati prireditve. Alice je tako na tamkajšnjem klavirju, ki je bil sicer v bolj slabem stanju, skupaj z drugimi glasbeniki odigrala več kot 100 koncertov. Kasneje je trdila, da ji je glasba rešila življenje, saj ji je v najbolj mračnih trenutkih vrnila vero v boljši jutri. S svojim optimizmom in prijaznostjo pa je k boljšemu psihičnemu stanju pomagala tudi ljudem okoli sebe.

Na stara leta živela v Londonu, umrla v starosti 110 let

Ob koncu vojne se je Herz Sommerjeva s sinom vrnila v Prago. V svoje domovanje se sicer nista mogla vrniti, saj so si sosedi – prepričani, da se ne bosta več vrnila – že prilastili njuno imetje. Leta 1949 sta se preselila v Izrael. Tam se je Alice zaposlila kot učiteljica glasbe na Jeruzalemski akademiji, medtem ko si je Raphael skupaj z ženo in dvema otrokoma življenje ustvaril v Londonu. Tudi on se je podal v glasbene vode. Postal je namreč uspešen violončelist in dirigent.

PREBERITE ŠE --> Ljubezen za bodečo žico: Neverjetna resnična zgodba Slovenke in Novozelandca

Alice Sommer Herz se je na stara leta preselila k sinu v London. Raphael je nato umrl leta 2001 v starosti 64 let. Alice se je do konca življenja posvečala igranju klavirja; vsak dan vsaj tri ure. Bila je tudi zelo zvedava. Zanimali so jo ljudje in zakonitosti življenja. Tako je nekaj časa obiskovala tudi predavanja iz filozofije, kjer je bila najstarejša, a najbolj radovedna udeleženka. Umrla je 23. februarja 2014 v eni od londonskih bolnišnic, v katero je bila sprejeta dva dni prej. Pred tem je živela doma. Pokopana je na pokopališču St. Pancras in Islington v East Finchleyju v severnem Londonu. 

PREBERITE ŠE --> Branko Lustig: Sreča in usoda, to je moj holokavst

Navdihujoči citati Alice Herz Sommer

»Ko bom umrla, me bo spremljal dober občutek. Ravnala sem po svojih najboljših močeh. Menim, da sem svoje življenje preživela, kakor je prav.«

»Moj optimizem mi je pomagal skozi najmračnejše dneve. Tudi zdaj mi pomaga.«

»Skrbno moramo ravnati s časom. Vsak trenutek, ki mine, je minil za vedno.«

»Vsak dan je čudežen. Ne glede na to, v kako hudih okoliščinah se znajdem, sem svobodna, da se odločim za svoj pristop do življenja, in celo odkrijem radost. Hudobija ni nič novega. Od nas je odvisno, kako ravnamo tako z dobrim kot z zlom. Te moči nam ne more odvzeti nihče.«

»Razumevanje drugih lahko privede do miru.«

»Sem glasbenica in sem zato bogatejša od najbogatejših ljudi na svetu.«

»Bodite prijazni. Prijaznost je zastonj. Nič nas ne stane in z njo smo sijajno poplačani vsi.«

»Hvaležnost je bistvena za srečo.«

»Rad imej svoje delo. Kadar imaš rad svoje delo, se nikdar ne dolgočasiš. Dolgčas škoduje zdravju.«

»Otroci potrebujejo brezpogojno ljubezen, da odrastejo in se razvijejo v celostne ljudi. Svetujem, da se s svojim otrokom pogovarjate in se nikdar ne zatekate k osornim besedam. Potrpljenje, prijaznost in ljubezen – to je hrana, ki jo potrebuje otrok.«

»Zaljubila sem se v duh svojega bodočega moža in v njegovo razgledanost. V zakonu je prijateljstvo pomembnejše od romantične ljubezni.«