Čeprav vse več ljudi priznava, da je del tudi njihovih življenj, še vedno ne vemo dovolj o tem, kako se občutenje osamljenosti spreminja v življenjskih obdobjih in kateri dejavniki vplivajo na to.

Pred kratkim objavljena raziskava, ki je analizirala podatke devetih longitudinalnih študij, ki so vključevale 128.118 udeležencev, starih od 13 do 103 let, iz več kot 20 držav, je ugotovila, da osamljenost sledi krivulji v obliki črke U; najbolj očitna je pri mladih odraslih, zmanjša se v srednjih letih in nato s staranjem ponovno povišuje.

Na začetku prejšnjega leta je bilo v Sloveniji 6035 naselij, od tega jih je bilo 61 brez prebivalcev, v 15 pa je prebival samo en človek. Čeprav je največ naselij z enim prebivalcem v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, so se po zadnjih podatkih Statističnega urada RS najbolj osamljene počutili v primorsko-notranjski in obalno-kraški regiji.

Ves čas ali večino časa je osamljenost v štirih tednih pred anketiranjem v letu 2022 čutilo šest odstotkov prebivalcev teh dveh regij, včasih pa 18 odstotkov. Po drugi strani je bil ta delež najmanjši med prebivalci zasavske statistične regije; ves čas ali večino časa jih je bilo osamljenih dva odstotka, včasih pa 11 odstotkov. Največji delež oseb, ki nikoli niso čutile osamljenosti, je bil v gorenjski statistični regiji (64 odstotkov).

Ženske negativna čustva ponotranjajo

V uvodu omenjena raziskava je bila konec maja objavljena v reviji Psychological Science. Med drugim potrjuje, da osamljenost in socialna izoliranost trenutno veljata za glavni grožnji zdravju in dobremu počutju.

Študija je ugotovila, da ...