Burno življenje ene najuspešnejših igralk: Bila je samosvoja in ni upoštevala pravil
Katharine Hepburn je ena najslavnejših igralk 20. stoletja. Njena kariera je trajala šest desetletij, v tem času je posnela na desetine filmov, za svoje delo pa je bila nagrajena s kar štirimi oskarji. Nikoli se sicer ni udeležila slovesnosti, da bi slednje tudi prevzela. V svojem življenju je prejela tudi 12 nominacij za oskarje, s čimer je do leta 2003 veljala za rekorderko na tem področju. Njen rekord je tistega leta namreč podrla Meryl Streep, ko je dobila 13. nominacijo za oskarja.
Hepburnova je večino svojega življenja bežala od slave in medijske pozornosti, saj ni ves čas nosila ličil, kot je bilo ta značilno za druge zvezdnice, poleg tega pa je pogosto zavrnila intervjuje, fotografiranje in dajanje avtogramov. Bila je lepotica, ki je bila po karakterju neukrotljiva, živahna, duhovita in nekoliko ekscentrična.
Živela je po svojih pravilih, imela je značilen način govora in nenavadne manire, zaradi česar jo je določen krog ljudi zelo vzljubil, medtem ko so jo številni drugi kritizirali. V svoje igralske vloge je vnesla moč značaja, kar v tistih časih za hollywoodske dame ni bilo značilno. Rada se je oblačila v hlače, čeprav je družba od nje pričakovala, da bo nosila krila. Med ljudmi je veljala za nekoliko arogantno.
Samomor brata jo je zelo zaznamoval
Rodila se je 12. maja 1907 v Hartfordu, Connecticut, ZDA. Njeni starši so bili intelektualci iz Nove Anglije. Oče, dr. Thomas Norval Hepburn, je bil po poklicu urolog, svoja poklicna prizadevanja pa je usmerjal predvsem v ozaveščanje javnosti o zaščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi. Mama, Katharine Martha Houghton, je bila voditeljica gibanja, ki si je prizadevalo ženskam zagotoviti volilno pravico.
Poleg Katharine je bilo v družini še pet otrok. Eden od njih je bil tudi Thomas, ki pa je leta 1921 storil samomor. Katharine, ki je bila nanj zelo navezana, je dogodek izjemno pretresel in nekaj časa je trajalo, da se je pobrala od vsega hudega. Starši so svojo hčer že od zgodnjega otroštva dalje spodbujali, naj skrbi za svojo fizično kondicijo, širi svoja intelektualna obzorja in govori resnico.
Hepburnova je študirala na kolidžu Bryn Mawr, ki je bil namenjen zgolj ženskam. Leta 1928 je diplomirala iz zgodovine in se kmalu zatem posvetila svoji veliki strasti – igralstvu. Na Broadwayu je debitirala v predstavi Night Hostess, v kateri je nastopila pod vzdevkom Katharine Burns, sicer pa je v tistem času nekaj let nastopala tako na Broadwayu kot na nekaterih predstavah v New Yorku.
Film The Philadelphia Story je bil posnet posebej zanjo
Odločilen je bil njen nastop v komediji The Warrior's Husband (1932), saj je bila tam opažena s strani pravih oseb, čemur je kmalu sledilo povabilo v Hollywood. Podpisala je pogodbo s studiem RKO in dobila vlogo v filmu A Bill of Divorcement (1932), v katerem je očarala publiko. Izjemen je bil tudi njen nastop v filmu Morning Glory (1933), za katerega je prejela svojega prvega oskarja.
Niso pa bile vse njene vloge dobro sprejete med občinstvom. Tako se je njen nastop v filmu The Lake (1933) izkazal za precejšen neuspeh. Prav tako so ji več negativnih kot pozitivnih kritik prinesli filmi Mary of Scotland (1936), A Woman Rebels (1936) in Quality Street (1937). Po drugi strani je blestela v filmih Little Women (1933), Alice Adams (1935), Bringing Up Baby (1938) in Holiday (1938).
Zaigrala je tudi v filmu The Philadelphia Story (1938), ki je bil napisan posebej zanjo, in postal je velika uspešnica. Veliko pohval je bila deležna tudi zaradi svojega nastopa v filmih The African Queen (1951) in Summertime (1955). Svojega drugega oskarja je dobila za vlogo v filmu Guess Who's Coming to Dinner (1967), tretjega za The Lion in Winter (1968) in četrtega za On Golden Pond (1981).
Z igralcem Spencerjem Tracyjem je imela 27 let trajajočo zvezo
Leta 1928 se je poročila z Ludlowom Ogdenom Smithom, borznim posrednikom iz Filadelfije, vendar je bil njun zakon kratkotrajne narave, saj sta se leta 1934 že ločila. Kasneje se ni več poročila, je pa imela 27 let trajajoče razmerje z igralskim kolegom Spencerjem Tracyjem. S slednjim sta se spoznala med snemanjem filma Woman of the Year in se kmalu močno zaljubila.
Tracy je bil predan rimokatoličan, ki pa se ni hotel uradno ločiti od svoje nekdanje partnerke, zato se s Hepburnovo nista nikoli poročila. Skupaj sta sicer nastopila v kar devetih filmih. Tracy je bil pet let pred svojo smrtjo leta 1967 zelo bolehen in v tem času je skrb zanj v celoti prevzela Katharine. V tistem obdobju je tudi prekinila z igralsko kariero.
V 90. letih prejšnjega stoletja je Hepburnova trpela za napredujočo nevrološko boleznijo, ki pa je ni ustavila pri njenih načrtih. Še naprej je ohranjala aktiven življenjski slog, poleg tega pa je na vsake toliko še nastopila v kakšnem filmu. Zadnji film v njeni igralski karieri je bil Love Affair (1994).
Leta 1990 je postala nagrajenka Kennedyjevega centra, devet let pozneje pa jo je Ameriški filmski inštitut imenoval za najboljšo ameriško filmsko igralko vseh časov. Hepburnova je leta 1991 izdala tudi svojo knjigo Me: Stories of My Life (1991), v kateri je privržence navdušila s svojo tipično neposrednostjo. Njena življenjska zgodba se je končala 29. junija 2003. Umrla je na svojem domu, v hiši, v kateri je odraščala.
PREBERITE ŠE -> Neverjetno življenje prve ženske milijonarke, ki je s prodajo kreme ubežala revščini
Njeni odmevni citati
»Če upoštevaš vsa pravila, zamudiš vso zabavo.«
»Ne moreš spremeniti glasbe svojega srca.«
»Brez discipline ni življenja.«
»Ljubezen nima nič opraviti s tem, kar pričakujete, da boste dobili, ampak ima s tem, kar pričakujete, da boste dali – kar pa je vse.«
»Če vedno delaš tisto, kar te zanima, bo vsaj en človek zadovoljen.«
»Nagrade mi nič ne pomenijo. Moja nagrada je moje delo.«
»Ko bom umrla, si bom oddahnila – nič več intervjujev.«
»Ljubila sem in bila sem zaljubljena – ta dva pojma se zelo razlikujeta.«
»Vsi si mislili, da sem drzna, neustrašna in celo arogantna, a v sebi sem se vedno tresla.«
