Bridko življenje Edith Piaf: Umrla sta ji hči in moški, ki ga je resnično ljubila

Edith Piaf velja za eno največjih francoskih pevk vseh časov, ki je zaradi svojih šansonov in otožnih francoskih balad zaslovela po vsem svetu. Nekaj časa je delala tudi kot igralka. Bila je temperamentna ženska, ki je živela po svojih pravilih.

Njeno življenje je bilo precej divje, zaznamovali pa so ga tudi številni pretresi, kar se je odražalo v njenih pesmih. V njih je romantizirala tudi svoje nekdanje življenje na ulicah, pri čemer je v ospredje postavljala svojo notranjo moč. Prijel se je je vzdevek 'mali vrabček'. Njena najbolj prepoznavna pesem je La Vie en Rose, sicer pa med bolj znane sodijo tudi Milord, Padam Padam, Mon Dieu, Mon Manège à Mo, Non, Je Ne Regrette Rien in Hymne A L'Amour.

Otroštvo preživela v bordelu, pri treh letih zaradi meningitisa oslepela

Na svet je prijokala 19. decembra 1915 v Parizu. Ob njenem rojstvu je imela njena mama Annetta Giovanna Maillard, ki je delala kot pevka v kavarni, le 17 let. Svojo hčer je zapustila, zato jo je k sebi vzela babica po očetovi strani, ki je vodila bordel, kjer je tudi vzgajala malo Edith. Ta je bila v svojih otroških letih pogosto podhranjena, že kmalu pa so ljudje prepoznali njen lep glas. Pri treh letih je zaradi meningitisa oslepela in štiri leta živela v temi, nato se ji je vid povrnil.

Kasneje se je odselila od babice in nekaj časa živela s svojim očetom Lousiom Alphonsom Gassionom, ki je delal kot cirkuški akrobat, in ga spremljala med nastopi. Kmalu je tudi sama začela nastopati v uličnih predstavah. Naposled se je odločila, da gre po svoji poti in stran od očeta, saj je bil ta velikokrat vzkipljiv in žaljiv do nje. Tako je začela prepevati po pariških ulicah, njeno življenje pa je bilo tedaj bolj skromno.

Pri 17 letih je rodila hčer Marcelle, ki pa je pri dveh letih zaradi meningitisa umrla. Z otrokovim očetom Lousiom Dupontom sta še nekaj časa ostala skupaj, vendar pa so se naposled njune poti ločile, saj on ni mogel sprejeti dejstva, da dela kot ulična igralka.

Leta 1935 je Edithin talent odkril Louis Leplee, lastnik uspešnega kluba Le Gerny. Ponudil ji je službo v svojem klubu. On je bil tisti, ki jo je prvi poimenoval 'mali vrabček' (po francosko: La Môme Piaf). To poimenovanje je izbral, ker je bila visoka manj kot 142 cm in je bila vedno polna energije.

Ljubezen njenega življenja je bil poročen moški, ki je umrl v letalski nesreči

Tistega leta, ko jo je vzel pod svoje okrilje, je posnela dve glasbeni plošči, hkrati pa je kot igralka nekaj časa nastopala tudi v gledališču. Sprva je prepevala pesmi iz nabora, ki so ji bile ponujene v glasbenih dvoranah, kasneje pa je najela dva tekstopisca, ki sta pisala pesmi posebej zanjo: Marguerite Monnot in Michel Emer.

Leplee je bil naslednje leto umorjen in ob preiskavi njegovega umora je bila nekaj časa tudi Piafova obravnavana kot ena od osumljenk. Kasneje, ko je bila oproščena, je skupaj z ekipo prevzela njegovo delo.

PREBERITE ŠE -> Življenje Duše Počkaj, ene naših največjih igralk: Na odru je doživela srčni infarkt

Že v času druge svetovne vojne je postala ena najbolj priljubljenih francoskih pevk, po koncu vojne pa je začela njena slava dobivati mednarodne razsežnosti. Pomembna prelomnica v njeni glasbeni karieri je bilo leto 1945, ko je napisala pesem La Vie en Rose, saj je ta postala ena njenih najbolj prepoznavnih in najbolje prodajanih.

Sledile so turneje po Evropi, Južni Ameriki in ZDA, kjer je občinstvo navduševala s svojim vokalnim razponom in čustveno interpretacijo.

Njeno ljubezensko življenje je bilo precej burno, večkrat pa je omenila, da je bil njena edina res prava ljubezen boksar Marcel Cerdan, ki ga je spoznala leta 1947. Dobivala sta se dve leti, čeprav je bil on v tistem času poročen in je imel tudi otroke.

Naposled je umrl v letalski nesreči, ko je bil na poti k njej. Letalo, v katerem je potoval, je strmoglavilo na Azorih, umrli pa so vsi potniki, ki so bili tedaj na njem. Edith je istega dne nastopala. Za tragično nesrečo je izvedela med nastopom, zaradi česar se je dvakrat med petjem šansonov zgrudila od šoka in žalosti.

Dvakrat poročena, umrla pa je zaradi raka na jetrih

Piafova je bila udeležena v več prometnih nesrečah, večino življenja pa je trpela zaradi slabega zdravja, kar je bilo delno posledica zlorabe alkohola in mamil. Poročena je bila dvakrat. Njen prvi zakon je trajal od leta 1952 do 1957, poročena pa je bila z Jacquesom Pillsom. Naslednjič se je poročila z 20 let mlajšim grškim frizerjem Théom Sarapom. Njun zakon je trajal dve leti; vse do njene smrti.

Piafova je med letoma 1955 in 1962 pogosto nastopala v Parizu, svojo zadnjo pesem pa je posnela leta 1963. Istega leta 10. oktobra, v starosti 47 let, je v svoji vili umrla zaradi raka na jetrih, ki se je verjetno razvil zaradi njenih odvisnosti. Njeno smrt je objokovala vsa Francija, pogreba pa se je udeležilo več tisoč ljudi. Pokopana je bila na pokopališču Pere Lachaise v Parizu.

Leta 2007 je luč sveta ugledal biografski film o njenem življenju La Vie en Rose. Edith Piaf je odigrala Marion Cotillard, ki si je z vlogo v filmu prislužila oskarja.

PREBERITE ŠE -> Burno življenje in tragična smrt cesarice Sisi: tašča je kruto posegala v njeno zasebnost

Njeni odmevni citati

»Ko dosežeš vrh, ne smeš pozabiti poslati dvigala nazaj dol še za druge.«

»Petje je način, kako zbežati. Takrat si v drugem svetu. Ko pojem, nisem več na Zemlji.«

»Ljudi želim spraviti v jok, tudi če ne razumejo mojih besed.«

»Vse, kar sem počela vse svoje življenje, je to, da nisem ubogala.«

»Ko me vzame v naročje in mi nežno govori, vidim svet skozi rožnata očala.«

»Vseeno mi je, kaj govorijo ljudje. Njihovi zakoni me niti malo ne zanimajo.«

»Smrt ne obstaja. Je začetek nečesa novega.«

»Lahko umrem zdaj, saj sem živela dvakrat.«

»Uspeti zgolj v moji rojstni državi Franciji, kjer ljudje govorijo enak jezik in me razumejo, ni nič posebnega.«

O obdobju, ko je kot otrok za štiri leta oslepela: »Vedno sem verjela, da so mi dnevi, preživeti v temi, dali prav posebno občutljivost. Mnogo pozneje, ko sem prepevala in sem želela pesem res slišati, 'videti', sem zaprla oči in jo želela potegniti iz svojih globin, iz drobovja, iz svojega trebuha. Ko je pesem morala priti od daleč, sem tako le zaprla oči.«