Angleška grofica, ki je postala prva programerka v zgodovini
Bila je matematičarka in programerka, ki je prva ugotovila, da bi lahko 'analitični stroj', kot si ga je zamislil Charles Babbage, izvajal funkcije, ki presegajo računanje. Ada Lovelace je poleg tega objavila prvi računalniški algoritem, zaradi česar jo štejemo za prvo računalniško programerko na svetu.
Ada Lovelace po mamini zaslugi ni imela nobenih stikov s svojim očetom. Ta je namreč menila, da je - zaradi njegove problematične osebnosti – to v njeno dobro. Vseeno je celo življenje hrepenela po tem, da bi ga spoznala. V otroštvu je bila pogosto bolna, sicer pa ji je mama priskrbela odlične domače učitelje, ki so ji širili obzorja. Še posebej se je navduševala nad matematiko. Kot najstnica se je zaljubila v svojega učitelja in želela si je pobegniti z njim, vendar ji je mama to preprečila.
Oče je mami dvoril kar leto dni
Njen oče je bil slavni pesnik George Noel Byron, ki so ga klicali tudi lord Byron. Imel je nepredvidljivo osebnost. Ljudje so ga občudovali, vendar so se ga hkrati tudi nekoliko bali. Na zabavah, ki se jih je redno udeleževal, je bil pogosto v središču pozornost. Tako ga je na eni od njih pritegnila umirjena in izobražena mladenka Annabella, ki pa zanj ni kazala posebnega zanimanja. Lord Byron je bil odločen, da bo njegova, zato ji je dvoril kar leto dni. Naposled se mi je vdala in leta 1815 sta se poročila.
Annabella je nekaj mesecev po poroki zanosila in že v času nosečnosti je začela spoznavati prave značajske poteze svojega moža. Bil je moški, ki je odkrito kazal zanimanje za številne ženske, z njimi pa je imel, tudi ko je bil že poročen, kratkotrajna razmerja. Annabella na neki točki tega ni več mogla prenašati in tako je nekaj tednov po rojstvu Ade z njo pobegnila k svojim staršem. Byron je čez nekaj mesecev odšel v tujino in tam ostal, Annabella pa je dobila polno skrbništvo nad hčero. Poskrbela je tudi za to, da so bili vsi stiki med hčerko in bivšim možem onemogočeni.
Kot otrok je bila zelo bolehna, eno leto je bila priklenjena na posteljo
Ada Lovelace se je rodila 10. decembra 1815. Njena mama si je prizadevala, da ne bi razvila očetovih karakternih potez, zato je budno bdela nad njo. Priskrbela ji je tudi domače učitelje, ki so ji predajali znanja predvsem iz matematike in znanosti. Ada je bila v otroštvu velikokrat bolna. Pogosto so jo pestili tudi glavoboli, zaradi katerih je imela občasno meglen vid. Po tem, ko je prebolela ošpice, je bila za skoraj eno leto paralizirana, zato je bila primorana ta čas preživeti v postelji.
Z mamo nikoli nista razvili tesnejšega odnosa, sta si bila pa toliko bližje z babico, mamino mamo, pri kateri je preživela veliko časa, saj je bila mama pogosto odsotna. Zelo si je želela, da bi spoznala svojega očeta, vendar se ji ta želja ni nikoli izpolnila.
Ko je bila stara 12 let, si je zaželela, da bi letela. Premišljeno se je lotila izdelave kril, pri čemer je preučila tudi anatomijo ptic, da bi dognala, kakšno je optimalno razmerje med perutmi in telesom. Od 17. leta naprej se je čedalje bolj navduševala nad matematiko, njeni mentorji pa so hkrati ugotovili, da je zanjo tudi zelo nadarjena.
Kot najstnica je načrtovala pobeg s svojim učiteljem
V najstniških letih se je zaljubila v svojega učitelja in skupaj sta načrtovala pobeg, vendar pa je za njune namene pravočasno izvedela Annabella in jima načrte preprečila; učitelja je odpustila, hčerko pa je še bolj zasula z učnimi obveznostmi.
Ada Lovelace se je tekom svojega izobraževanja spoprijateljila tudi z Mary Somerville, eno redkih britanskih znanstvenic, ki jo je pri pridobivanju znanja spodbujala s pošiljanjem knjig in nalog, skupaj pa sta občasno obiskali tudi srečanja podobno mislečih ljudi. Ta so bila namenjena razpravi glede znanosti in tehnike.
Po poroki je postala grofica, imela pa je tri otroke
Nekega dne je Lovelacejeva spoznala tudi sošolca od Maryjinega sina in med njima je vzcvetela ljubezen. Poročila sta se leta 1835, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci; Byron, Ralph Gordon in Anne Isabella.
Kingov daljni sorodnik je bil tedanji predsednik vlade, zato je posredoval pri kraljici Viktoriji, ki je mladoporočencema na njegovo pobudo podelila plemiški naziv Lovelace, s čimer je Ada postala grofica. Družina je bila sicer razpeta med tremi domovi; tako so nekaj časa preživeli v Ockham Park Surrey, nekaj časa so bivali na svojem škotskem posestvu, nekaj časa pa v hiši v Londonu.
Po poroki se je Ada ponovno lotila študija matematike. Ker se je zanimala za področje, s katerim se je ukvarjal tudi Charles Babbage, ga je prosila, da bi postal njen mentor, vendar je on ponudbo odklonil. Kasneje je za izdelavo računskega stroja, kot si ga je zamislil, prejel državna sredstva.
S tem denarjem se je lotil realizacije projekta, vendar je kasneje ugotovil, da bi lahko izdelal še zmogljivejšo napravo, kot si je sprva zamisli. Leta 1834 je namreč iznašel način za iznajdbo stroja, ki bi ga bilo mogoče programirati, da bi z njim spreminjal zaporedje izvajanja ukazov glede na prejšnje operacije. Poimenoval ga je analitični stroj.
Napisala je prvi objavljeni računalniški program
Britanska vlada realizacije novega stroja ni bila pripravljena finančno podpreti. Ker Babbage ni želel odnehati, se je ponudil, da bo predaval na znanstvenem kongresu v Italiji, kjer bi podrobneje predstavil svoj načrt. Nek italijanski inženir se je ponudil, da o analitičnem stroju napiše obsežno študijo, Ada pa je tedaj dobila priložnost, da besedilo prevede v angleščino, k prevodu pa je napisala daljše spremno besedilo.
Prav to besedilo je predstavljalo pomembno prelomnico pri njenem znanstvenem delu. Predvidela je namreč, da analitični stroj ne bo namenjen zgolj računanju, temveč da bo zmožen izvajati tudi druge operacije. Poleg tega je napisala program, po katerem naj bi bil stroj zmožen izračunati Bernoullijeva števila. Ta zapis tako velja za prvi objavljeni računalniški program, Ada Lovelace kot njegova avtorica pa je s tem postala prva programerka v zgodovini.
Proti koncu življenja se ukvarjala z igrami na srečo in zašla v dolgove
Ko je bil leta 1843 njen zapis objavljen, je dobila občutek, da je postala prava znanstvenica. Vseeno pa je bil trud zaman in analitični stroj na koncu ni bil zasnovan, saj Babbageju ni uspelo pridobiti investitorjev. Zadnja leta življenja je tako preživel v revščini.
Ada Lovelace se je začela kasneje ukvarjati z igrami na srečo. Razlog je bil verjetno v tem, da se je po svojih najboljših močeh trudila, da bi zbrala zahtevana sredstva za realizacijo projekta, vendar ji to ni uspelo. Končni rezultat je bil nasproten od želenega, saj se je znašla v dolgovih.
Bilo ji je komaj 36 let, ko je zbolela za rakom maternice in v nekaj mesecih na dan 27. novembra 1852 je zaradi bolezni tudi umrla. Njena zadnja želja je bila, da bi jo pokopali zraven očeta, ki je umrl enako star kot ona. Želja se ji je uresničila.
Kljub izjemnemu načrtu, ki si ga je zamislil Babbage, je moralo preteči še skoraj sto let, preden je bil analitični stroj končno realiziran.
Njeni odmevni citati
»Najboljše in najbolj modro zatočišče pred vsemi težavami je v znanosti.«
»Sem v očarljivem stanju zmede.«
»Ne bi hotela ostati brez svojih možganov, čeprav ti nedvomno ovirajo slepo vero, s katero bi bolj udobno živela.«
»Zelo zadovoljna sem, ko ugotavljam, kako dobro prenašam delo in kako se moje zmožnosti pozornosti in truda izboljšujejo.«
»Ne glede na to, koliko nekaj razumem, nisem s tem nikoli zares zadovoljna, ker je moje razumevanje še vedno neskončno majhen delček vsega tega, kar si želim vedeti.«
»Zame je religija znanost, znanost pa religija.«
»Bolj kot študiram, bolj nenasitna znanja postajam.«
