»Odstopamo, ker čutimo, da nas obkroža vse večje ozračje nezaupanje in delegitimizacije,« je v pismu papežu Frančišku zapisala ustanoviteljica Scaraffia. Zgodovinarka in novinarka sicer obžaluje, da se bo z zaprtjem njenega mesečnika končala izjemna izkušnja za Cerkev, saj so v okviru revije, ženske v osrčju Vatikana in komunikacij Svetega sedeža prvič lahko delovale in se glede novic odločala avtonomno, a pritiskov glede tematik, ki jih lahko obravnavajo, s kolegicami preprosto ne bodo več tolerirale. Pred nekaj meseci so namreč čez noč zamenjali urednika časnika L'Obsservatore Romano Giovannija Marie Viana, ki je bil ženski prilogi in njihovi izbiri vsebin zelo naklonjen. Razgledanega univerzitetnega profesorja je nasledil pisatelj Andrea Monda in s tem zaostrili odnose med uredništvi. Scaraffia je povedala, da jih je novo vodstvo želelo delegitimizirati in objavljati prispevke, »ki so bili drugačne uredniške politike od naše«. Vse to in še več pa je zapisala tudi v poslednjem uvodniku, ki bo izšel v zadnji številki Women Church World, predvidoma 1. aprila. Scaraffia je v njem vodstvo L'Osservatore Romano tudi neposredno obtožila, da želi, da se ženske uklonijo. 

Ustanoviteljica Lucetta Scaraffia se ne bo uklonila zahtevam novega vodstva. Foto: Getty Images

Novi urednik Monda je odstopitev ženske ekipe komentiral nekoliko drugače. V izjavi za javnost se je zgolj zahvalil Scaraffii za »cenjeno delo«, hkrati pa poudaril, da se ni nikoli vpletal v delo mesečnika. Sam naj bi zgolj »svetoval«, katere teme in posameznike bi lahko vpeli v delo. Mesečnik, ki so ga Scaraffia in kolegice z odobritvijo tedanjega papeža Benedikta XVI. ustanovile pred sedmimi leti, izhajal pa je v italijanski, španski, francoski in angleški različici, naj bi kljub odstopu ustanoviteljice še naprej izhajal, je zatrdil Monda. Odprto pa seveda ostaja vprašanje, ali se bo še naprej poleg duhovnosti in teologije loteval tudi zelo feminističnih vprašanj, ki se jih niso bale zastavljati dosedanje ustvarjalke. Njihove zgodbe o izkoriščanih redovnicah in o posiljenih nunah, ki so bile prisiljene splaviti ali so bile izgnane iz skupnosti in katerih otrok niso njihovi očetje, duhovniki, nikoli priznali, so odmevale po vsem svetu, dosegle pa tudi, da je papež Frančišek prvič javno priznal tovrstne zlorabe s strani duhovnikov.