Vprašajte strokovanjaka

Ljubimec se je vrnil k družini

Spoznala sva se po naključju, po telefonu. Sem ločena, stara 46 let in imam tri otroke. On je poročen, ima dve hčeri, obe sta že krepko čez dvajset let in se ne namerava ločiti. To mi je povedal na začetku zveze. Že po prvem snidenju sva se vzljubila. Dobivala sva se enkrat na teden po pol ure. Seveda je želel, da najino razmerje ostane tajno. Med nama ni bilo drugega kot iskreni objemi, poljubi in pogovori o ljubezni. Ko je zamenjal službo, se v vsem letu nisva videla niti za en teden. Najina ljubezen se je dogajala po telefonu. Pošiljal mi je tudi zelo lepa sms-sporočila. Imela sva dolge pogovore, tudi o najbolj intimnih stvareh. Telesno intimna sva postala šele po dveh letih. V štirih letih sva se ljubila petkrat. Rekel je, da je seks z ljubljeno osebo nekaj svetega, in ker nisva imela možnosti, tega nisva počela. Povedal mi je, da z ženo nimata spolnih odnosov že sedem let, živita pa skupaj kot mož in žena in sta prijatelja. Bila naj bi čudovita mati, s hčerkama se dobro razumeta.

Ko sem ga vprašala, kako je lahko brez spolnosti, mi je iskreno povedal, da se vsak dan samozadovoljuje in misli name. Rekel je, da ima slab občutek, ker bi lahko mislila, da pride k meni le po seks. Kadar sva bila skupaj in me je le objemal in poljubljal, sem čutila, kako me ljubi. Večkrat mi je rekel, da bi najraje odšel od doma in prišel k meni. To se je tudi zgodilo, prej me je še vprašal, ali ga bom res ljubila vse življenje. Bila sem srečna, da bom lahko z ljubljeno osebo vsak dan in vsako noč.

Ko je prišel in stopil skozi moja vrata, je začel jokati kot otrok in govoriti, kaj da je storil. Klicali sta ga tudi hčeri in prav tako zelo jokali. V dveh urah, ko je bil pri meni, je le jokal, nato pa odšel na sestanek. Ko se je vrnil, mi je rekel, naj mu oprostim, da mora nazaj, da ne more ostati pri meni. Poklical me je naslednji dan in obljubil, da bova čez nekaj let gotovo skupaj, naj otroci odrastejo, da ne bodo prizadeti. Po tem dogodku se je najina ljubezen nadaljevala kot prej, v glavnem po telefonu. Prejšnji teden ga je zalotila hčerka, ko se je dolgo pogovarjal z mano. Po tem dogodku je popolnoma končal stike. Poslal mi je le še dva sms, v katerih pravi, da ima doma pravo vojno, da tako ne more več naprej, a da sem edina ženska v njegovem življenju in bom vedno ostala, vendar si zaslužim kaj boljšega, kot je najin odnos. On se bo žrtvoval za otroke. Grozno trpim, ker ga ljubim in nikoli ne bom ljubila drugega. Čakala ga bom do smrti.

Meri

Skrajni čas je, da se zresnite

Nobene zunanje ovire ni, da si s partnerjem ne bi mogla ustvariti novega, bolj zadovoljnega življenja, kot sta ga živela doslej. Vi ste ločeni s tremi otroki in najmlajši ima že štirinajst let. On je poročen, vendar živi v navideznem in praznem zakonu. V teh okoliščinah so izgovori na otroke milo rečeno – smešni. Partner je v življenju prostovoljno sprejel vlogo žrtve v družini in jo še vedno igra. Prostovoljna žrtev ste v odnosu tudi vi, ker toliko časa vztrajate ob moškem, ki vam ne more dati tistega, kar želite. Težave imata torej oba, on in vi. Če bi bili čustveno zrela ženska, bi že zdavnaj ugotovili, da ne glede na zaljubljenost ne morete od partnerja pričakovati ničesar, in bi zvezo razdrli, tako pa vztrajate že štiri leta. Prilepili ste se nanj in ste od njega odvisni, prav tako, kot je on odvisen od svoje žene in otrok. Nista sposobna poskrbeti vsak zase in zadovoljiti osnovne psihične potrebe.

Vsak človek si želi ljubezni in jo za duševni razvoj in ravnovesje tudi potrebuje, in to v vseh življenjskih obdobjih. Tisti ljudje, ki jim starši v otroštvu niso dali občutka varnosti, sprejetosti in ljubezni, imajo v intimnem življenju pogosto težave. Ker niso imeli možnosti, da bi pridobili občutek lastne vrednosti, se čutijo, kot da niso dovolj dobri, da bi jih drugi imeli radi takšne, kot so. S pretirano uslužnostjo se bojujejo za pozornost, sprejetost, priznanje, ljubezen, za vse tisto, za kar so bili v mladosti prikrajšani. Takšni ljudje ne znajo zaščititi sebe in postaviti meja v odnosu do drugih. Pogosto se žrtvujejo, drugi pa to s pridom izkoriščajo. V takšnih odnosih sicer trpijo, kljub temu pa mazohistično vztrajajo, ker mislijo, da je to ljubezen. Pogosto se tako vedejo do svojih staršev in s takšnim vedenjem se do njihove smrti trudijo za tisto, česar jim starši niti v otroštvu niti pozneje niso mogli dati.

Njihova potreba po ljubezni je povečana, po drugi strani pa čustva ljubezni težko prepoznajo in se jih, ker so močna in zahtevna, tudi prestrašijo, ker z njimi ne znajo ravnati. Tega se pač niso naučili kot otroci, pa smo spet na začetku. Tisti, ki so to sposobni videti, si lahko pomagajo s strokovno pomočjo, včasih tudi sami. Najprej morajo začutiti sebe kot ljubezni vredno bitje, sprejeti in potolažiti jokajočega otroka v sebi. Starši so jim lahko dali le tisto, kar so imeli sami, in ničesar več. To je dejstvo, ki ga je treba sprejeti in ob njem podoživeti in izraziti vsa izrinjena čustva, kot so žalost, prizadetost, jeza. Tako pustimo preteklost za sabo, se notranje osvobodimo in pridobimo drugačen, bolj zdrav odnos do sebe, drugih in do življenja. Seveda se takšne spremembe v notranjosti posameznika ne zgodijo čez noč, ker imamo opraviti s čustvenimi procesi, ki za razvoj potrebujejo precej vložene energije pa tudi časa.

S partnerjem se nenehno pogovarjata o ljubezni, si jo izpovedujeta, hrepenita po njej, si jo obljubljata. Tako sta si ustvarila iluzijo ljubezni, ki je v resničnem življenju ne živita, čeprav bi jo lahko. Sama sebi sta največja ovira na tej poti. Živeti ljubezen – to ni besedičenje o njej, to niso sms-sporočila in obljube. Ljubezen zaživi v dejanjih, v tem, kako partnerja, ki živita skupaj, ravnata drug z drugim. Ljubezen ni nikoli statična. Je dinamična, bogato razgibana, je sposobnost dajanja, sprejemanja in vživljanja v drugega. Ljubezen se hrani le z ljubeznijo in več kot je damo, več je dobimo. A ljubezen ni samo vznesenost in romantika, je tudi pogum in sposobnost za odločitve, je vsakodneven zavesten, iskren in odgovoren odnos do sebe in partnerja, je odločitev dveh, ki se ljubita, da se bosta potrudila, jo negovala in razvijala.

Vi in vaš partner sta v srednjih letih in skrajni čas je, da se ozavestita in naredita nekaj zase, če bosta šla po skupni poti ali ne. Življenjska filozofija, ki se je zdaj oklepata, vaju bo pripeljala do tega, da si bosta čez čas lahko obljubljala le še posmrtno skupno življenje in upala nanj. Postanita vendar glavna igralca v svojem življenju, doslej sta bila žal le statista.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE