Sabina Obolnar: Otroci alkoholikov so sami, osamljeni in nevidni

Minuli četrtek je nacionalna televizija predvajala slovenski dokumentarni film Otroci alkoholikov, o čemer smo v Oni že pisali. Bilo je bistveno bolj pretresljivo – ne, bilo je pravzaprav skrajno mučno –, kot sem mislila, da je sploh lahko. Izstopala je beseda nevidna. Danes odrasli ljudje, nekoč otroci, so pripovedovali, da niso imeli otroštva oziroma da sploh ne vedo, kaj otroštvo je. Da so skrivali resnico pred vrstniki in sosedi, ker so čutili globok sram in krivdo. Češ da so sokrivci za nasilne in nevzdržne razmere za štirimi stenami. Spraševali so se, kaj so naredili narobe, da jih mama ali oče ne marata, da jih tepeta, ponižujeta. Ja, žrtev, to je podrejeni, se vedno sprašuje, kaj je z njim narobe. Ti otroci so bili in so – sami, osamljeni in nevidni.