Varno sem se počutila v šoli in na delu, kjer sem bila tudi uspešna. Poročila sem se pri 22 letih, zato da sem pobegnila od doma. Moža mi je določil oče, vendar sem ga kasneje vzljubila. Pet let nisva imela otrok. Potem se je rodil prvi otrok s težko telesno okvaro, ki je v tistih časih še niso znali uspešno zdraviti. Do tretjega leta starosti je bil več v bolnišnici kot doma. Sama sem se veliko ukvarjala z otrokom, mož pa je začel izostajati od doma. Kljub vsemu sem v zakonu vztrajala 33 let. Bila sem izčrpana, fizično in psihično zaradi nespoštovanja in vsakodnevnih žalitev, zakonska zveza ni delovala, kot bi bilo treba. 

Leta 1991 sem se predčasno upokojila. Otroka sta bila polnoletna in zelo pridna. Prijateljica me je povabila, naj grem z njo k skupini “kjer se pogovarjamo o družinskih zadevah in jih rešujemo”. Ni omenila, da gre za okrevanje od alkoholizma, tudi zase ni povedala, da obiskuje skupino zaradi alkoholizma v družini. Očitno je bil alkoholizem za obe tabu, saj se ga nobena ni dotaknila. Obiskala sem tisto skupino, ki se je imenovala Al-Anon, in bila tam zelo lepo sprejeta. Takoj sem začutila, da sodim mednje. Od takrat sem redna članica. 

Na enem izmed srečanj je ena izmed članic delila svojo izkušnjo. Mož je po nekaj letih abstinence napravil recidiv. Odločila se je, da sredi šolskega leta z devetletno hčerko odide od njega in se preseli v drugi kraj. Ta izpoved se me je zelo dotaknila, tako močno, da sem začutila, da bi bila takšna izkušnja morda tudi zame rešitev. Dobro sem si zapomnila tudi priporočilo, naj prvo leto v programu ne delamo v družini nobenih bistvenih sprememb, razen te, da spreminjamo sebe. Drugo leto obiskovanja Al-Anona sem za eno leto zapustila dom in odšla v tujino, kjer sem prav tako obiskovala srečanja, četudi nisem znala prav dobro jezika.

Po vrnitvi domov sem možu dejala, da sem pripravljena odpustiti in pozabiti vse, kar se je zgodilo do včeraj, če gre na zdravljenje alkoholizma. Ni bil zato. Odgovorila sem mu, da se potem najini poti razideta.

Naj na kratko razložim, kako je alkoholizem pri nas prisoten v štirih zaporednih rodovih. 

Izpoved Slovenca, ki je odrasel v alkoholizmu: Hudo sem bil zasvojen z odnosi

Toliko nasilja, fizičnega in psihičnega nasilja, kot ga je prestala moja mama, ne bi preživela nobena žival. Od očeta je odšla pri svojih 72 letih. Sama sem družino zapustila pri 51 letih. Moja hči se je razvezala pri 30 (alkoholizem in hazarderstvo), moja vnukinja pa je pri 20 letih z enoletnim otrokom postavila pred vrata norkomana.

Ko sva se pred kratkim z vnukinjo, ki ima zdaj petčlansko družino z novim partnerjem, pogovarjali, ali ne bi morda obiskala kakšnega srečanja, mi je odgovorila: »Mama, ko sta bili vidve z mami na srečanjih, sem vse pozorno spremljala, zato sem se lahko tako odločala.«

Drži, če se v družini spremeni le en član, se spremeni vsa družina ali celo širša družina. Samo potrdim lahko tisto modrost, ki pravi: »Ko se spremeniš sam, se spremeni cel svet«.

Sprejetje in proučevanje programa Al-Anon je bistveno spremenilo moje življenje. To je najboljša šola za moje življenje in zdaj živim svobodno, mirno in zadovoljno življenje. Pravzaprav sem danes v najlepšem obdobju svojega življenja.