»Verjamem, da se zavedate, da je bil ta razred izjemen, ne zaradi ocen, ampak zato, ker so bili prijatelji. V šolo so hodili nasmejani in se zadovoljni vračali. Se spomnite, ko so bili skupaj na jezikovnem taboru v Franciji. Od otrok smo dobivali posnetke, kako pojejo ob kaminu, se igrajo ob večerih in hodijo na izlete … Veste tudi, da so skupaj igrali karte in se smejali v sobah do poznih ur. Vedeli ste, da se razumejo. Kako ne bi vedeli, ko ste hvaležno klicali razredničarko in se zahvaljevali, ker so tako lepo sprejeli vašega sina v novem razredu ...«
»Otroci so preživeli čudovite trenutke, a jim je bilo obenem čudno, zakaj njihov sošolec sedem dni spi zvit v fotelju namesto v postelji, čeprav je imel na voljo dvoposteljno sobo. Veste, vaš otrok je potreboval tako vašo pomoč kot pomoč strokovnjakov.«
Uvodni del javnega pisma mame, naslovljenega na starše 13-letnika, katere hči je umrla pod streli v beograjski osnovni šoli, 3. 5. 2023
Tragedija, ki se je zgodila v Beogradu, še vedno nima ustreznih pojasnil in odgovorov. Za javnost. In morda jih ne bomo nikoli dobili ...