In zdaj je doživela pogrom. Alkoholnih lobijev, uživalcev alkohola in odvisnikov, ki jih je v Sloveniji po zadnjem štetju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 250.000, kar se mi sicer zdi sila skromna številka, kajti toliko jih je bilo že v času psihiatra Janeza Ruglja, ki pa ga med nami ni že več kot šestnajst let.
Pa vendarle NIJZ ve, da so zaradi enega alkoholika v družini čustveno in vedenjsko prizadeti vsaj štirje ljudje, kar pomeni, da je zaradi alkoholizma zaznamovanih skoraj milijon Slovenk in Slovencev. Jasno mi je, da tisti, ki je alkoholik, in oni, ki ni in nima neposrednih izkušenj z njim, ne razume, kako grozljiva, uničujoča in pravzaprav dokončna, ja, na neki način dokončno izgubljena je bitka z – alkoholikom/-čarko.
Če se že ozdravi (odstotek je izjemno nizek), praviloma razvije drugo obliko odvisnosti; seveda pa so med njimi svetle izjeme, ki živijo vredno življenje, a jih je žal premalo. Nesporno so politični/-e odločevalci/-ke, skupaj s strokovnimi službami, v največji meri krivi/-e – posredno in neposredno – za alkoholizem v državi.
Ko sem gledala odziv politike, vladne in opozicijske, na potezo poslanke Tamare Vonta, se mi je samo potrdilo, da oblast ...