Učijo nas tekmovalnosti, namesto da bi nas hvaležnosti
Verjetno vsak od nas pozna koga, ki ima vse, kar naj bi človek glede na splošne družbene kriterije imel (zdravje, dobro službo, finančno varnost, partnerja, otroke, prijatelje in hobije), pa se ves čas pritožuje in je nezadovoljen. Po drugi strani verjetno vsak od nas pozna tudi koga, ki nima skoraj ničesar in se na več področjih srečuje s težkimi preizkušnjami, ki jim marsikdo od nas ne bi bil kos. Vendar ta posameznik izžareva veselje, prijaznost, dobroto in srčnost. Vidi se, da je srečen in pomirjen s svojim življenjem.
Ne glede na to, kako si lahko nekdo prizadeva in koliko se trudi za izboljšanje situacije na nekem področju, vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo v nečem boljši od njega (bodo imeli boljše partnerstvo, boljše delovno mesto, več denarja, ki bodo za neko področje bolj talentirani, ki bodo pametnejši itd.). Torej lahko njegovo prepričanje, da je treba nekaj v življenju spremeniti, da bo potem lahko srečen, postane njegova vseživljenjska filozofija. Čas za srečo pa potem nikoli ne pride.
V našem razvitem delu sveta nam je na voljo marsikaj, česar si še nedolgo nazaj nismo mogli niti zamišljati: številni (tehnološki) pripomočki, ki nam lajšajo delo, učenje in opravljanje gospodinjskih del; vse, kar potrebujemo za udobno življenje; številne možnosti za preživljanje prostega časa, potovanja in komuniciranje z drugimi itd., vendar se zdi, da nas vse to ni osrečilo. Nekatere precej manj razvite kulture, ki živijo v tesni povezanosti drug z drugim, z naravo in njenimi zakonitostmi, v materialnem smislu pa imajo zelo malo, pogosto živijo precej bolj izpopolnjeno življenje. Vse to nam lahko da vedeti, da pri sreči ne gre toliko za seštevek stvari, ki jih imamo, temveč gre bolj za to, kakšen odnos do tega zavzemamo. Vsakemu od nas so določene stvari dane, druge pa (še) ne. Vsak od nas ima področja v življenju, na katerih mu gre dobro, in tista, na katerih se sooča z nenehnimi izzivi.
PREBERITE ŠE --> Meik Wiking: Sreča ni trenutek ekstremne radosti
Naš sistem nas skozi proces šolanja in zaposlovanja uči in pripravlja na tekmovanje z drugimi. Vedno, ko se primerjamo z drugimi, seveda lahko ugotovimo, da so drugi ljudje na številnih področjih boljši od nas. To v marsikomu sproži občutke manjvrednosti. Ne glede na to, kako si lahko nekdo prizadeva in koliko se trudi za izboljšanje situacije na nekem področju, vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo v nečem boljši od njega (bodo imeli boljše partnerstvo, boljše delovno mesto, več denarja, ki bodo za neko področje bolj talentirani, ki bodo pametnejši itd.). Torej lahko njegovo prepričanje, da je treba nekaj v življenju spremeniti, da bo potem lahko srečen, postane njegova vseživljenjska filozofija. Čas za srečo pa potem nikoli ne pride …
Obstaja pa tudi druga možnost. Lahko začnemo na vsakem koraku prepoznavati, kaj vse nam je v življenju dano. In se zavedamo, da imamo veliko, čeprav se nam na prvi pogled morda ne zdi tako. Ko se začnemo osredotočati na tiste lepe, dobre stvari v svojem življenju, lahko občutimo le hvaležnost. Ta nam pomaga marsikatero situacijo videti s povsem druge perspektive. In kakšna naj bi bila poanta tega? Da se izklopimo iz drame, v katero smo ujeti, in miselnosti, da nikoli ne bomo (imeli) dovolj ter začnemo ceniti svojo edinstvenost in unikatnost svojega življenja neodvisno od tega, kar so in kar imajo drugi. Ko smo v stanju hvaležnosti in pomirjenosti s sabo in svojim življenjem, avtomatsko postanemo bolj prijazni do sebe in do drugih, vse poteka bolj lahkotno, stvari pa se hitreje postavijo na svoje mesto.
PREBERITE ŠE --> Barbara Kotnik: Česa me je naučila konjska brca v glavo
Večina ljudi občuti hvaležnost zgolj takrat, ko se zgodi nekaj res lepega in 'velikega'; ko se zaljubijo, ko uspešno zaključijo šolanje, ko se poročijo, ko dobijo novo službo, ko gredo na počitnice, ko zmagajo na nekem tekmovanju ali ob rojstvu otroka. Dejstvo pa je, da nam vsak dan ponuja nešteto stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Nekaterim ljudem pomaga, če si - vsaj na začetku - stvari, za katere so hvaležni, zapisujejo. Lahko vsak dan le nekaj minut posvetite temu, da se spomnite, za kaj vse ste hvaležni. Stvari, ki se jih spomnite, si lahko zapisujete v poseben dnevnik. Sprva bo morda težko in boste potrebovali kar nekaj časa, da bi se spomnili, za kaj vse ste lahko hvaležni, kasneje pa bo seznam brez večjega truda postajal daljši. Pri pisanju dnevnika hvaležnosti je podobno kot pri telovadbi. Smiselno je začeti postopoma, vendar se sčasoma mišice okrepijo, zaradi česar lahko dosegamo vedno boljše rezultate.
Ne glede na to, kakšna je vaša trenutna situacija, zagotovo obstajajo številne stvari, za katere ste lahko hvaležni. Imate streho nad glavo? Pomislite, koliko ljudi nima te sreče. Morda imate celo svojo sobo ali stanovanje, kamor se lahko umaknete, ko si tega želite. Si lahko kupite hrano in osnovne življenjske potrebščine? Morda vam ostane dovolj denarja, da si lahko privoščite tudi dobrine, ki niso življenjsko nujne, vendar vas izpopolnjujejo in vam prikličejo nasmeh na obraz. Vas obkrožajo ljudje, ki jih imate radi? Morda družinski člani in/ali prijatelji? Dobri odnosi so v našem življenju neprecenljivi. Imate zdrave noge, s katerimi lahko hodite, plešete ali tečete, in/ali zdrave roke, s katerimi lahko delate, objamete svoje bližnje in ustvarjate? Živite v predelu sveta, kjer ni vojne, kjer vam nihče ne preprečuje, da bi živeli, kot si želite? Ste svobodni?
PREBERITE ŠE --> Kako mi je usodno spremenila življenje Manca Košir
Hvaležnost lahko občutite, da ste se danes zbudili v nov dan, da lahko občudujete sončni vzhod in zahod, zvezdnato nebo, morje, razgled s hriba, prvi sneg, spomladanske cvetlice. Hvaležnost lahko izrazite, ker imate vedno na dosegu pitno vodo, ob okušanju vaše najljubše jedi, ko se vam nasmehne mimoidoči, ko vas pobožajo prvi sončni žarki, ko vam nekdo pomaga najti rešitev iz situacije, v kateri ste se znašli. Zahvalite se lahko za prijeten pogovor s prijateljem, za nedeljski izlet z družino, za topel objem svoje/ga drage/ga, za nova življenjska spoznanja, za to, da imate delo. Hvaležni ste lahko, ko srkate jutranjo kavo in ko poslušate svojo priljubljeno glasbo. Hvaležni ste lahko za prebrano knjigo, ki vas je navdihnila, ali pa za prijeten popoldanski počitek. Prav tako lahko občutite hvaležnost za vse vaše dobre lastnosti, s katerimi se lahko pohvalite, in za vse talente, ki so vam bili dani. Morda tudi za številne dogodke, ki so se vam zgodili v preteklosti in vam je ob spominu nanje še vedno toplo pri srcu.
PREBERITE ŠE --> Lucija Mulej: Če hrepenite po sreči, morate najprej vzpostaviti pogoje zanjo
To je le nekaj primerov, za kaj vse lahko posameznik čuti hvaležnost. Seznam bi bil lahko še mnogo daljši, vendar je smisel v tem, da vsak ustvari svojega unikatnega. S stvarmi, ki osrečujejo njega in zaradi katerih je njegov dan lepši. Ni pa poanta zgolj v čim daljšem seznamu, temveč v intenziteti občutkov hvaležnosti, ki jih vsaka posamezna stvar, ki se je spomnite, sproži. In res je; nihče od nas nima vsega (kar bi si želel). Vendar pa nam prakticiranje hvaležnosti omogoči, da se osredotočimo na tukaj in zdaj ter se zavemo, kako bogati smo že s tem, kar smo in kar imamo.
