Cunje in vidci
Leta 2015 je v Grčiji na predčasnih parlamentarnih volitvah zmagala leva Siriza. Ljudem je obljubila konec šestletnega varčevanja, pogajanja o odpisu dolgov in pogojih 240 milijard evrov vredne mednarodne finančne pomoči Grčiji. In družbeno povezanost in dostojanstvo. Vodil jo je Aleksis Cipras, ob boku s karizmatičnim Janisom Varufakisom.
Ko sta v Bruslju pričela s pogajanji, so se dvigale obrvi, ker sta na sestanke prišla brez kravate. V obleki, vendar brez kravate. Iz nekega časopisa so me vprašali za izjavo o njihovi nespoštljivosti evropskih institucij in tujih voditeljev in voditeljic zaradi nenošenja kravate.
To me je spomnilo na vihar v kozarcu vode zaradi moje rumene obleke (ki je bila oker) na srečanju Bush Putin 2001 v Sloveniji. Podoben je bil vihar v skledi vode, ko je Alenka Bratušek oblekla krilo z živalskim vzorcem na obisku v Rimu. Ali ko si je predsednica Državnega zbora drznila obuti rdeče čevlje. Časopisu sem povedala, da pri Grkih ne gre za nespoštovanje, temveč za dovolj spoštljivo sporočilo. Če bi si nadela kravato, bi se to teplo z njunimi političnimi nazori.
Nekoč so mi iz Stranke mladih (se jih še kdo spomni?) razlagali, da oni ne morejo v Državni zbor oblečeni v obleko s kravato, ker bi bilo to neskladno z njihovo volilno bazo in njihovim programom. Podobno mi je na nekem predavanju dejal župan majhnega kraja. Imeli so svoj trden prav.
Očitati nekomu nespoštovanje, ker ni v okviru nekih običajnih tekstilnih norm, medtem ko na njegova mesta padajo bombe, je žalostno absurdno.
Kravata do razkoraka
Volodimir Zelenski, predsednik države, ki je bila napadena in je še vedno v vojni, je sicer in tudi na srečanjih s tujimi voditelji in voditeljicami vedno podobno oblečen. Ne v obleki. Ampak v majici in cargo hlačah v olivno zeleni ali maskirni barvi, včasih v črni. Oblačila, ki so podobna oblačilom njegove vojske. Razlog je jasen vsakomur. Tudi britanskemu kralju. A na srečanju s slovenskim zetom v Beli hiši je bil ...
