Največji škandal je bil seveda povezan z otvoritveno slovesnostjo olimpijade, o kateri je bilo napisano tako rekoč že vse: od odobravanja do zavračanja, od navdušenja do gneva in do razpravljanja o neskladnosti slovesnosti z občo moralo (za katero pa ni bilo jasno, kaj ta je – ali gre za psihološke standarde francoske kulture, za psihološke standarde evropskih kultur ali kar kultur nasploh, če kaj takega sploh obstaja – po mnenju socialnih in kulturnih antropologov ne – ali gre za s katolištvom opredeljen evropocentrizem ali moraliziranje, ali za neutemeljeno generalizacijo ali kozmološko značilnost zahodnih kultur ali za kaj tretjega).
A se na tem mestu ne bom ukvarjala s tem škandalom. Ampak s škandalom, ki ga je povzročila olimpijska prvakinja v boksu Alžirka Imane Khelif, ki je zlato olimpijsko medaljo osvojila z za ženske previsoko vrednostjo testosterona.
To dejstvo je že pred njeno olimpijsko zmago odprlo vrsto vprašanj. Seveda tudi vprašanje o njenem spolu. Ki se je vklopilo v na zahodu in seveda tudi v Sloveniji že nekaj časa odprto razpravo o tem, kaj sploh je spol. Kaj je biološki spol? Kaj je socialno kulturni spol? Kakšno je razmerje med obema? Itd.
Matjaž Figelj je s tem v zvezi v svoji kolumni (Dnevnik, 7. 8. 2024, str. 12) zapisal:
»Razčistimo. Spol določata spolna kromosoma v celicah. Kombinacija dveh spolnih kromosomov X določa ženski spol. Kombinacija spolnega kromosoma X in spolnega kromosoma Y določa moški spol. V okviru moškega ali ženskega spola so lahko veseli ali žalostni, obupani ali upajoči, samozavestni ali negotovi, včasih se lahko počutimo bolj žensko, včasih bolj moško, lahko smo vzgajani skladno z našim spolom ali pa ne.
Ne glede na razpoloženje, počutje in vzgojo ostaja kombinacija spolnih hormonov v naših celicah od spočetja naprej nespremenjena. Zato obstajata le dva spola ter številna občutja in počutja.
Včasih se narava poigra z nami. Nekateri ljudje imajo zato v celicah dodaten spolni kromosom (imajo tri spolne kromosome), nekaterim manjka spolni kromosom (imajo le enega), nekateri imajo le manjšo poškodbo kromosoma. Spol se zato včasih telesno ne manifestira, kot bi pričakovali.
Ženske in moški nimajo enakih telesnih zmogljivosti. Morala od nas ne zahteva, da smo do vseh enaki, zahteva, da smo pravični, da primerjamo enake z enakimi in različne z različnimi ter jih tako tudi obravnavamo. V pravičnem športu zato moški tekmujejo z moškimi, ženske pa z ženskami.«
Zapis je jasen. Razumljiv. In usklajen s tem, kar smo na zahodu dolgo razumeli kot spol. In kar še danes na zahodu kot spol verjetno razume večina ljudi. A kljub jasnosti, razumljivosti in splošni sprejetosti zapis vsebuje nekaj netočnih dejstev.
Prvo je ...
