No, pa jo imamo: novo podnebno konferenco COP28 namreč. O kateri lahko že vnaprej napovemo, kako se bo končala. Namreč neuspešno. S ponovnimi ugotovitvami, da so razmere zdaj pa res že skrajno, ampak skrajno resne. Da gredo države v napačno smer. Da doslej nismo naredili dovolj. Da si je treba zastaviti bolj ambiciozne načrte. Da je treba sprejete zaveze bolj resno izvajati. Da je treba prepričati predvsem največje onesnaževalce na planetu – kar sta ZDA in Kitajska -, da naredijo več. Itd.
Spet bo sprejeta nova deklaracija z novimi zavezami. Zgodilo pa se ne bo nič. Odgovarjal ne bo nihče. Led se bo talil še naprej. Ledeniki pa tudi. Temperature bodo na Zemlji naraščale še naprej. Naravne katastrofe se bodo gostile. Povsod po planetu. Tudi v Sloveniji. In ljudje bodo prepuščeni samim sebi. Da si pomagajo, kakor vedo in znajo. Z manjšimi korekcijskimi popravki s strani države. In seveda bomo nadaljevali v napačno smer. Zagotovo. Tu se ne da nič storiti.
Zakaj je tako?
Odgovor se zdi na prvi pogled zelo preprost ...