Bilo je tretje leto, odkar sem bila v folklorni skupini France Marolt. Všeč mi je bil en potencialni ljubimec, a ga še nisem uspela omrežiti. Rekla sem mu, da ponoči ne morem spati sama v stanovanju, ker me je strah. Takrat je moja mama prav ugodno krenila na sindikalni izlet v Črno Goro.
Prvo noč sem imela priložnost, da spim skupaj z ljubimcem. To je bil Janko. Govorila sem mu komšija, kar je narobe. To je res slabo, ker sploh ni slovensko.
Marsikomu sem že pomagala pri neznanju slovenščine, na primer mesarju iz domače tržnice.
Nekoč je rekel: »Joj, gospa, veste kaj, nehajte zreti po drugih trgovinah, v njih je gužva.« Pa sem mu rekla: »Veste mesar, svaka čast, moram vas popraviti, gužva ni slovensko, ampak je gneča.« On je potem začel uporabljati pravilno besedo.
Še vedno se ga rada spomnim. Žal je že odšel v penzijo. Malokrat ga srečam pri mesarju. Pogrešam ga. Bil je res dober model.
Danes sem poskusila začiniti zgodbo s čim drugim, ampak mi ni uspelo, veste. Spet bi najraje pisala o seksu. To je lepa tema, brez dna in okraskov, je zelo globoka, najina.
Spomnim se tega, da je bil takrat nad našim blokom padavinski oblak, iz katerega naj bi začelo deževati. Takega vremena res ne maram. Ni čisto nič romantično, ali pač? Ker se je pripravljalo k dežju, je bil zunaj zrak zelo hladen. Ker sem se po vajah na folklori preoblekla v lahko jakno, me je zunaj seveda zeblo.
Ko sva bila z ljubimcem na pločniku, sem mu rekla: »Mene pa v tej lahni jaknici zelo zebe. Ali bi lahko dala roko tebi v žep, ker me zebe?« »Ja, seveda,« je rekel, brez nadaljnjega.
Seveda sem mu jo takoj dala in ne morem vam povedati, kakšna toplota me je objela. V tisti toploti je bilo tako domače in prijetno, da sem hotela ostati v njej celo večnost in tudi sem.
Tik preden naj bi spustila njegovo dlan, sem mu navdušeno rekla: »Kaj bi tukaj zunaj počela, mrzlo je in deževalo bo. Pojdiva raje v stanovanje.« Vprašala sem ga: »Si za?« Seveda je bil takoj za. Vzpela sva se v prvo nadstropje, k meni ...
