Barbara Pešut: Rada bi se ljubila z mojim Robertom, a to ni več mogoče

Takrat sem prvič dobila to diagnozo, resnice o tem si še nisem dovolila priznati. Upala sem, da ni resnica, a kasneje čez leta sem dobivala vedno več znakov o tej bolezni.

Takrat sva si dovolila obisk Trsta, takoj ko sva zapustila zdravstveni dom. V Trstu sem kupila sinu drobno bomber jakno, na hrbtu je pisalo Joker. Jakna je bila huda. Ko sva se vračala v Slovenijo, sva doživela še avtošok. Najin avto je po poti nazaj zakuhal. Poklicala sva avto zvezo in dobila pomoč. Skratka cela pot mi ni predstavljala bog ve kakšnega užitka. Veliko stvari je bilo narobe. 

Na koncu sva le prišla v Ljubljano, Petrovo jakno sem zvlekla v naročje. Dejstvo je, da pri svojih tridesetih, vsa zdrava in postavna, nisem hotela izbrati te resnice, namreč da imam MS. Z mano ni bilo takrat še nič narobe, dobila sem le malce nesigurnosti v desni nogi in malce nesigurnosti v levi roki. Nisem več zmogla držati skodelice, v vratu mi je škripalo, kot da bi imela pesek. Zato sem šla k zdravniku ...