Kaj vas je pred petnajstimi leti pripeljalo v Slovenijo?
Ljubezen. Moj mož je Slovenec. Spoznala sva se na Kitajskem, on je tam študiral kitajščino.
Zakaj sta se odločila za skupno pot v Sloveniji in ne na Kitajskem?
Mož se je moral po študiju na Kitajskem vrniti v Slovenijo, da je končal študij na filozofski fakulteti. Zame odločitev, da grem z njim, ni bila težka. Če bi se morala danes preseliti na drug konec sveta, bi o tem veliko razmišljala, takrat pa sva bila mlada, študenta. Lahko bi živela kjer koli, samo da bi bila ob njem.
V Sloveniji vse poteka počasi, ljudje so bolj sproščeni, več časa namenijo sebi in svoji družini. Delajo osem ur, popoldneve pa preživljajo z družino. Na Kitajskem namenijo veliko več časa in pozornosti delu.
Kakšni so bili vaši prvi vtisi o Sloveniji? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Slovenija se mi je zdela izjemno majhna. Prihajam iz ogromnega mesta Chongqing, zato sem vajena velikega števila ljudi, številnih trgovin in avtomobilov. V Chongqingu si vedno lahko našel odprto restavracijo, tudi sredi noči. Tu pa je tako tiho. Spomnim se, da sem nekoč ob osmih zvečer hodila po Ljubljani, bilo je tako prazno, nikjer žive duše, kar malo me je bilo strah.
Ali ljudje v Sloveniji in na Kitajskem živimo zelo drugače?
V Sloveniji vse poteka počasi, ljudje so bolj sproščeni, več časa namenijo sebi in svoji družini. Delajo osem ur, popoldneve pa preživljajo z družino. Na Kitajskem namenijo veliko več časa in pozornosti delu. Ker so mesta velika, ogromno časa preživijo na poti, tudi dve ali tri ure na dan. Kitajci zares trdo in radi delajo, zato se država tudi tako hitro razvija.
Morda se vam torej Slovenci zdimo malce leni?
(nasmeh) Tudi sama sem se malo polenila. Če bi živela na Kitajskem, bi gotovo več delala. Tu ugasnem računalnik in za tisti dan pozabim na službo. Rečem si, da je popoldne čas namenjen družini, dela pa se spet lotim naslednji dan.
Kje je bolje biti ženska?
V Sloveniji mladi pari vse postorimo sami, vzgajamo otroke, kuhamo, pospravljamo. Na Kitajskem pa kultura narekuje, da stari starši pomagajo pri vsem. Starši delajo, nimajo časa, stari starši pa pazijo na otroke, kuhajo, počistijo. Hm, kaj je bolje? Verjetno je bolje tu, ker si sam svoj gospodar.
Slovenščina je najtežji jezik na svetu. A ker tu živim 15 let, razumem skoraj vse. Ker ne govorim več ves čas kitajsko, včasih kakšno kitajsko besedo kar pozabim. Ko se pogovarjam s prijatelji iz Kitajske, včasih najprej pomislim na slovensko besedo.
Kateri je vaš najljubši del Slovenije?
Zelo všeč mi je Obala. Vreme, barve, modro nebo in modro morje, ko to vidim, takoj postanem dobre volje. Ljudje z Obale so povsem drugačni kot ljudje iz Ljubljane. Primorci govorijo glasneje, radi se smejijo, srečnejši so. Verjetno zaradi vremena. Megla in oblačnost, ki sta v Ljubljani pozimi stalnica, vplivata tudi name. Sicer pa je tudi moje domače mesto na Kitajskem na celini, morda imam zato tako zelo rada obalo.
Kako ste se spopadli s slovenščino?
Slovenščina je najtežji jezik na svetu. (nasmeh) A ker tu živim 15 let, razumem skoraj vse. Največkrat ljudje z menoj govorijo slovensko, jaz pa jim odgovarjam v angleščini. Ker ne govorim več ves čas kitajsko, včasih kakšno kitajsko besedo kar pozabim. Ko se pogovarjam s prijatelji iz Kitajske, včasih najprej pomislim na slovensko besedo.
Pred epidemijo sem Kitajsko obiskala vsaj enkrat na leto, bolj verjetno pa dvakrat. Zelo pogrešam svojo družino. Zdaj je na Kitajskem obvezna štiritedenska karantena ob vstopu v državo, toliko časa bi morala biti v osamitvi, preden bi videla družino, to je preprosto preveč.
Imate dva otroka, govorita slovensko?
Moja sinova govorita tri jezike, jaz z njima govorim kitajsko, v šoli govorita slovensko, slovenščina je njun prvi jezik, seveda pa znata tudi angleško.
Katera je vaša najljubša slovenska beseda?
Na zdravje. (smeh)
Koronavirus je precej omejil naša potovanja, kdaj ste nazadnje obiskali Kitajsko?
Pred epidemijo sem jo obiskala vsaj enkrat na leto, bolj verjetno pa dvakrat. Imam namreč turistično agencijo, zato sem Kitajsko obiskovala tudi poslovno, da sem promovirala slovenski turizem. Navadno sem šla enkrat na leto k družini, drugi obisk pa je bil namenjen poslu. Odkar se je začela epidemija, še nisem bila tam. Zelo pogrešam svojo družino. Zdaj je na Kitajskem obvezna štiritedenska karantena ob vstopu v državo, toliko časa bi morala biti v osamitvi, preden bi videla družino, to je preprosto preveč. Takoj ko teh omejitev ne bo več, pa bom odšla na obisk.
Boste gledali zimske olimpijske igre v Pekingu? Imate radi šport?
Brez dvoma. Zelo rada imam šport, tudi sama sem športno aktivna, je pa res, da mi zimski športi ne gredo najbolje od rok. Pred časom sem kot turistična vodnica v Sloveniji skrbela za kitajsko ekipo smučarskih skakalcev. Tri mesece so bili v Planici, tu so trenirali pred olimpijskimi igrami. Takrat niso bili tako dobri, zdaj postajajo vse boljši. Vem pa, da niso tako dobri kot Slovenci. Res upam, da bodo slovenski skakalci osvojili zlato medaljo. Ne, naj se popravim, pravzaprav sem prepričana, da jo bodo.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: