Vremenar AccuWeatherja razkril, kakšna bo pomlad, čakajo nas presenečenja
Zima sicer še ni rekla zadnje besede, vseeno pa nam dajo lepi sončni dnevi vedeti, da se počasi približuje pomlad. Tyler Roys, meteorolog, ki je zaposlen pri svetovno znani agenciji za vremenske pojave AccuWeather, nam je razkril, kakšna naj bi bila glede na dosedanje analize letošnja pomlad.
Kako bi opisali letošnjo zimo glede na povprečje v zadnjih 10 letih?
Zaenkrat bi lahko rekli, da je, upoštevajoč razmere od decembra do februarja, ta zima ena najtoplejših v zadnjih 10-11 letih. Če se osredotočimo na specifične lokacije, kot sta Ljubljana in Cerklje, lahko vidimo, da je letošnja zima druga najtoplejša v tem obdobju. Najtoplejša je bila zima v obdobju 2013/2014, ko je bila v Ljubljani povprečna temperatura 2,7 stopinje Celzija, v Mariboru 3 stopinje Celzija in v Cerkljah 3,9 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Za primerjavo: V ponedeljek je bila temperatura, izmerjena v Ljubljani, 2,2 stopinje Celzija, v Mariboru 2,8 stopinje Celzija in v Cerkljah 3,6 stopinje Celzija nad običajno.
Zaenkrat kaže, da bodo marca temperature v mejah normale ali nekoliko pod povprečjem. Na vzhodu pričakujemo nekoliko višje temperature. Zaenkrat vse kaže na to, da bodo temperature na območju celotnega Balkana, tudi v Sloveniji, aprila višje, kot je običajno za ta čas.
V katerih predelih Evrope je bila zima letos najbolj ostra in kje najbolj blaga?
Predeli, kjer je bila letošnja zima precej topla, so Slovenija, severna Nemčija, južna in vzhodna Romunija ter jugozahodna Ukrajina. Temperature na teh območjih so bile približno 3 stopinje višje kot v običajnem zimskem obdobju. Letošnjo zimo v Evropi skoraj ni bilo območij, za katere bi lahko rekli, da je bila zima tam ostra. Na nekaterih lokacijah (južna Francija, Estonija, južna Finska) so bile temperature nekoliko pod običajnimi vrednostmi (1-2 stopinji nižje).
Kakšne zime lahko pričakujemo v naslednjih letih glede na dosedanje vzorce in v luči podnebnih sprememb?
To je zelo dobro vprašanje. Verjamem, da se pogostost neviht v zimskem času zaradi podnebnih sprememb v prihodnje ne bo spremenila. Prav tako menim, da bo lestvica splošnih vremenskih vzorcev ostala enaka. Verjamem pa, da se bodo podnebne spremembe odražale v intenziteti neviht in pri temperaturnih nihanjih.
Marca, sploh na začetku meseca, bi lahko zapadla večja količina snega ali dežja. Ponovno lahko obilna deževja pričakujemo v mesecu maju. Vse kaže na to, da bo april izmed vseh spomladanskih mesecev najbolj suh.
Kakšne temperature lahko spomladi pričakujemo v različnih predelih Evrope? Kje bodo te najvišje in kje najnižje?
Na splošno bo letošnja pomlad v Evropi, kar se temperatur tiče, verjetno precej povprečna oz. nekoliko toplejša kot običajno. V vzhodni in jugovzhodni Evropi, kamor delno spada tudi Slovenija, lahko pričakujemo temperature, ki bodo nekoliko višje od povprečnih. Temperature v mejah običajnih za ta letni čas so pričakovane v Skandinaviji, Združenem kraljestvu, zahodni Franciji, Španiji in na Portugalskem.
Obstaja možnost, da bo začetek pomladi, če bi prišlo do pojava nenadnega stratosferskega segrevanja (SSW), v nekaterih delih Evrope nekoliko hladnejši kot običajno. Gre za dogodek, pri čemer se polarni vrtinec premakne z njegovega žarišča na Severnem polu, s čimer vpliva tudi na druge predele sveta. Nekateri znaki nakazujejo, da bi do tega dogodka lahko prišlo proti koncu tega meseca, kar bi vplivalo tudi na temperature na začetku marca. Zaenkrat še ni znano, če bo pojav dejansko vplival na vremenske razmere v Evropi.
Če bo prišlo do SSW in bo imel ta blažji vpliv na Evropo, bi bile lahko marčevske temperature nižje predvsem v severni tretjini Evrope. V tem primeru bi temperature v Sloveniji na začetku pomladi ostale v mejah normale. Če pa bi zaradi SSW prišlo do večjih vplivov na Evropo, pa bi bile lahko temperature na večjem delu kontinenta, tudi v vzhodni Evropi, nižje od običajnih.
Konec februarja in na začetku marca 2018 je prišlo v Veliki Britaniji do pojava, ki so mu rekli 'zver z vzhoda' (Beast from the east). Če bi letos prišlo do nečesa podobnega, bi bile to res ekstremne razmere.
Kakšne povprečne temperature lahko pričakujemo marca, aprila in maja v Sloveniji? Si lahko v spomladanskem času obetamo večje število sončnih dni?
Zaenkrat kaže, da bodo marca temperature v mejah normale ali nekoliko pod povprečjem. Na vzhodu pričakujemo nekoliko višje temperature. Zaenkrat vse kaže na to, da bodo temperature na območju celotnega Balkana, tudi v Sloveniji, aprila višje, kot je običajno za ta čas. Temperature v maju naj bi bile v mejah normale oz. rahlo višje. Največja verjetnost za veliko sončnih dni se kaže aprila. V marcu in maju naj bi bilo zaradi večje verjetnosti pojava neviht število sončnih dni omejeno.
Največjo nevarnost za spomladansko pozebo lahko pričakujemo marca, še posebej proti koncu meseca, če bi se temperature precej znižale. Glede na to, da naj bi bil april topel, je za ta mesec verjetnost pozebe majhna. Ne moremo pa izključiti možnosti, da bi do pozebe prišlo maja.
Nam bo pomlad na območju Slovenije in Balkana prinesla obilo padavin ali lahko pričakujemo bolj suho obdobje? Bo več padavin na začetku ali ob koncu pomladi?
Marca, sploh na začetku meseca, bi lahko zapadla večja količina snega ali dežja (v kolikor bi prišlo do SWW, ki bi vplival na Evropo). Ponovno lahko obilna deževja pričakujemo v mesecu maju. Vse kaže na to, da bo april izmed vseh spomladanskih mesecev najbolj suh.
Kakšna je verjetnost, da bi v Sloveniji prišlo do spomladanske pozebe, ki bi lahko predstavljala nevarnost za kmetijstvo? V katerem mesecu je njena verjetnost največja?
Največjo nevarnost za spomladansko pozebo lahko pričakujemo marca, še posebej proti koncu meseca, če bi se temperature precej znižale. Glede na to, da naj bi bil april topel, je za ta mesec verjetnost pozebe majhna. Ne moremo pa izključiti možnosti, da bi do pozebe prišlo maja, ko bodo temperature sicer podobne običajnim, vendar bi lahko za kakšno noč ali dve prišlo tudi do zmrzali.
Se nam to pomlad obetajo kakšni ekstremni vremenski pojavi?
Zgoraj sem omenil nevarnost hladnejših temperatur na začetku marca ali celo večji del meseca zaradi SSW. Posledično bi lahko prišlo do snežnih padavin na začetku pomladi in zmrzali proti koncu marca. Na območjih nižjih nadmorskih višin bo tudi velika nevarnost močnejših deževij, pri čemer bi se lahko pojavljale tudi nevihte. Grožnja za močnejše nevihte se povečuje od aprila dalje z nevarnostjo obilnega deževja proti koncu maja.
